Search the digital library catalog

Abstract: Poudarek v diplomskem delu se nanaša na vprašanje, ali je bila prodaja NLB-ja sploh potrebna, in ali je v času prodaje prišlo do morebitnih nepravilnosti. Problematika se je pričela z ustanovitvijo dveh bank: Nove kreditne banke Maribor in Nove ljubljanske banke. Ob osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija ustanovila Banko Slovenijo z namenom nadzorovanja nemotenega denarnega toka ter poslovanja na področju financ. Kasneje je NLB šokirala z novico o ideji, da se bo banka privatizirala. Program za privatizacijo je bil začrtan že leta 2001. Ta naj bi doprinesla večjo in boljšo konkurenčnost med državami, povečanje ekonomske uspešnosti in pridobitev prihodka za namen kritja neto stroškov preteklih sanacij bank. V nadaljevanju se osredotočamo na vlogo banke v gospodarstvu, saj kot kreditna institucija opravlja storitve in ima dovoljenje, da lahko posluje z dajanjem kreditov in depozitov. Evropska komisija je leta 2012 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanj, saj so ugotovili, da je v Sloveniji čezmejni obstoj makroekonomskega ravnotežja. Kasneje je Slovenija Bruslju predložila Nacionalni reformni program 2013–2014 in Program stabilnosti za obdobje 2012–2016. Banka se je bila primorana dokapitalizirati, saj so na podlagi pregleda kakovostnih sredstev (AQR) v banki ugotovili negativni kapital, kar bi v nasprotnem primeru pomenilo stečaj banke. Dokapitalizacija se je izvedla leta 2013 – po tem, ko je Evropska komisija izdala odločbe o državnih pomočeh. V letu 2010 se je v Sloveniji zgodila finančna afera imenovana Farrokh, ki smo jo v tem delu podrobneje analizirali. Cilj privatizacije, dokapitalizacije in prodaje banke je ključni dejavnik k prispevanju povečanja konkurenčnosti na trgu, učinkovitosti poslovanja bančnega sistema kot celote ter za zdravo okolje, kjer bi prebivalcem nudili sodobne storitve.
Keywords: banke, pranje denarja, Nova ljubljanska banka (NLB), privatizacija bank, dokapitalizacija, prodaja, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.02.2024; Views: 503; Downloads: 106
Full text (1,30 MB)

Abstract: Iz prvega sklopa naloge izhaja, da je v zadnjem desetletju globalno gledano uporaba interneta dosegla zelo velik razmah, predvsem v manj razvitem svetu. Finančne institucije so v hipu zaznale veliko poslovno priložnost in tako začele masovno uvajati elektronske storitve, ki pa so jih ljudje začeli postopoma in previdno sprejemati, sedaj pa le te postajajo eno izmed glavnih orožij bank in predstavljajo njihovo konkurenčno prednost. Ključen dejavnik pri vsem skupaj je varnost, ki pa je tekom let dosegla zelo visoko stopnjo, le ta pa se bo tudi v prihodnje zagotovo krepila. Prav tako so komitenti bank vedno bolj zahtevni in od bank zahtevajo, da so vse bolj fleksibilne in cenovno ugodne. Pozitivna stran uvedbe in razvoja elektronskih prodajnih poti je zagotovo obojestransko zadovoljstvo. Torej banke na račun uvedbe teh sistemov znižujejo število zaposlenih in posledično stroške poslovanja, za komitente pa je tovrstno poslovanje bolj udobno in bistveno cenejše. V drugem sklopu smo teoretično opredelili pojem elektronskega bančništva ter primerjali določene opredelitve različnih avtorjev. Prav tako smo se dotaknili zgodovine razvoja elektronskega bančništva v Sloveniji ter v zadnjem delu tega poglavja opisali najpogostejše vrste elektronskih prodajnih poti ki jih ponujajo banke. V tretjem in četrtem sklopu smo predstavili elektronske storitve dveh različnih Slovenskih bank. V tretjem sklopu smo podrobno opisali storitve elektronskega poslovanja s prebivalstvom pri Abanki Vipi d.d., v četrtem sklopu pa smo se osredotočili na predstavitev storitev elektronskega poslovanja s prebivalstvom, ki jih nudi Nova Ljubljanska banka d.d.. V zadnjem sklopu smo opravili temeljito primerjalno analizo elektronskih storitev, ki jih ponujata obe banki in tako prišli do različnih ugotovitev. Zagotovo drži, da sta banki, ki smo ju primerjali na področju ponudbe elektronskih storitev zelo napredni. Obe izmed bank imata posamezne storitve ki izstopajo, zato je zelo nehvaležno trditi, da je določena izmed bank v celoti boljša. S tega vidika glede na potrebe raznih profilov komitentov to odločitev prepuščamo vsakemu bralcu posebej.
Keywords: Internet, elektronsko bančništvo, elektronske prodajne poti, Abanka Vipa d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., mobilno bančništvo, spletno bančništvo, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, varnost.
Published in DKUM: 23.01.2012; Views: 2192; Downloads: 163
Full text (2,57 MB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava najpogosteje uporabljene dolžniške vrednostne papirje, tj. obveznice. Osrednja obravnavana tematika je investiranje v obveznice. Preden se posameznik odloči za naložbo oz. oplemenitenje finančnih sredstev z nakupom obveznic, je potrebno poznati njihove osnovne značilnosti. Pričujoča diplomska naloga je namenjena vsem, ki čutijo željo, da se poučijo o tej obliki investiranja. Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki investitorju prinašajo predvidljive permanentne obresti, ob dospetju pa še izplačilo glavnice. Z nakupom obveznic nismo kakorkoli lastniško udeleženi v podjetju izdajatelja, ampak si z nakupom obetamo oplemenitenje svojih presežnih finančnih sredstev. Najpogostejši kupci obveznic so vsekakor pravne osebe, kot so zavarovalnice, vzajemni in pokojninski skladi, banke ter ostali institucionalni investitorji, ki na takšen način razpršijo svoje naložbe po tveganosti, zapadlosti ter tudi po panogi in geografskem področju. V diplomski nalogi so prikazane vrste obveznic glede na različne kriterije: glede na vrsto izdajatelja, vrsto zavarovanja, ordiniranost, dodatne pravice in glede na kraj izdaje. Razvrščanj je še več, vendar bi to preseglo vsebino diplomske naloge, zato so izpostavljena nekatera pogostejša. Poznavanje prednosti in slabosti obveznic je nujno, če ne želimo kasneje obžalovati svojih finančnih odločitev. Del naloge je namenjen tudi prikazu teh lastnosti ter opisu vrste tveganj, ki so jim dolžniški vrednostni papirji izpostavljeni. Splošno mnenje je, da so investicije v obveznice varne in služijo kot protiutež drugim, bolj tveganim vrednostnim papirjem (npr. delnicam, hibridnim vrednostnim papirjem). Vendar smo v zadnjih 3–4 letih dojeli, da so lahko tudi državne obveznice, ki veljajo za najvarnejšo vrsto obveznic, izpostavljene tveganju neplačila. Prav zato je pri računanju zahtevane donosnosti potrebno, da vkalkuliramo pribitke za vsa tveganja, ki nam jih moramo kot gospodarni naložbeniki poznati. Bonitetne ocene, ki jih izdajajo bolj ali manj znane bonitetne agencije, so stalnica pri obveznicah, pa če se odločamo za investiranje vanje ali za financiranje z njihovo pomočjo. Bonitetna agencija je institucija, ki izdeluje bonitetne ocene ali ratinge za države, finančna/nefinančna podjetja in posameznika. Bonitetne agencije prodajajo svojo storitev javnosti in jo tako seznanjajo s kvaliteto potencialnih naložb oziroma s tveganjem naložb v obliki delnic, obveznic, depozitov ali drugih oblik finančnih naložb. Njihova vloga je pomembna za celotno gospodarstvo, saj podajajo ocene o finančnih produktih in o vanje vključenih strukturiranih finančnih instrumentih. V zadnjem času se bonitetne agencije ubadajo z upadom ugleda, verodostojnosti, nepristranskosti, saj so se nekatere njihove ocene izkazale za napačne. Zadnji del naloge je namenjen prav tej problematiki, kjer so izpostavljene pomanjkljivosti delovanja bonitetnih agencij, sledijo predlogi za razrešitev tega in zaključek z aktualnimi predlogi regulatorja na evropskem ekonomskem trgu. Napisani teoriji je dodan praktičen prikaz podrejene obveznice NLB26, ki jo je izdala največja slovenska (sistemska) banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Denarna sredstva iz prodaje te obveznice so bila namenjena povečanju kapitalske ustreznosti banke. Temu smo dodali tudi podatke o trenutnem stanju na obvezniških trgih doma in po svetu ter tako celostno dopolnili diplomsko nalogo.
Keywords: obveznica, investiranje, bonitetna agencija, bonitetna ocena, banka, gospodarska kriza, tveganja, dolžniški vrednostni papir, Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana, NLB26, donos, obrestna mera, dospelost.
Published in DKUM: 13.07.2011; Views: 3403; Downloads: 563
Full text (880,48 KB)

Abstract: Dandanes smo priča bliskovitemu razvoju sodobnih tržnih poti in njihovih ponudb. Mednje sodita tako elektronsko, kot tudi mobilno bančništvo. Potrošniki postajajo vse zahtevnejši, zahtevajo produkte, ki so prilagojeni njim in njihovim željam. Skladno s tem tudi banke niso mogle ostati na standardni ponudbi storitev, ampak so jih sami porabniki, kakor tudi konkurenca, prisilili k nadaljnjemu razvoju. Ugotovili smo, da se ponudba primerjalnih bank bistveno ne razlikuje, kajti ko ena banka uvede novo storitev, ji kaj hitro sledijo tudi ostale. Elektronsko bančništvo se je v zadnjem desetletju izkazalo za eno najbolj dobičkonosnih spletnih storitev. Za ponudnike je ključnega pomena pridobitev kakovostne splošne slike o panogi. Glavni dejavniki, ki vplivajo na uporabo elektronskega bančništva so predvsem skrb za varnost oziroma zasebnost, finančna tveganja, način dojemanja prednosti in uporabnosti storitve, ter odnos do spletnih storitev nasploh. Mobilni telefon danes predstavlja nujen informacijski in storitveni pripomoček. In WAP je s svojo tehnologijo odprl nove komunikacijske in poslovne možnosti. Tako je prav opravljanje bančnih storitev eno od pogostejših opravil, ki jih imetniki ustreznih telefonov lahko opravljajo neodvisno od kraja in časa. Največ pomislekov je seveda prisotnih zaradi varnosti. Absolutne varnosti ni, ne v klasičnem ne v računalniškem svetu. Vsak uporabnik bi moral poznati osnove varnosti, da lahko varno posluje pri uporabi elektronskega in mobilnega bančništva. Celovite varnosti ne more zagotoviti samo banka, za varnost morajo v prvi vrsti poskrbeti uporabniki sami. Ponudba elektronskega in mobilnega bančništva bo v prihodnje ena izmed ključnih momentov pri odločanju za izbiro banke, spletne storitve bodo postale ključni faktor pri ohranjanju oziroma pridobivanju ali izgubi tržnega dela med komitenti.
Keywords: Elektronsko bančništvo, mobilno bančništvo, sodobne tržne poti, varnost poslovanja, NLB Moba, prednosti in slabosti poslovanja, pogoji in oprema, SKB banka, Abanka Vipa, Nova Ljubljanska banka, Nova KBM.
Published in DKUM: 16.08.2010; Views: 3038; Downloads: 291
Full text (598,75 KB)