1. AI in odgovornost notranjega revizorjaAljaž Petrovič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo preučevali razvitost umetne inteligence in njeno uporabo v notranji in zunanji reviziji. Osredotočili smo se predvsem na notranjo revizijo in možnosti uporabe javno dostopne umetne inteligence v tem kontekstu. Z analizo praktičnega primera smo prikazali, kako se umetna inteligenca lahko uspešno integrira v procese notranjega revidiranja. Ugotovitve raziskave so pokazale, da uporaba umetne inteligence ne le, da ne nasprotuje pravilom notranje revizije, temveč zaradi njene koristnosti obstaja argument, da bi pravilniki lahko to tehnologijo dovoljevali. Ta študija odpira nove perspektive za uporabo umetne inteligence in poudarja njeno vrednost za izboljšanje praks notranje revizije.
Keywords: Zunanja revizija, notranja revizija, umetna inteligenca, umetna inteligenca in etičnost, umetna inteligenca v praksi.
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 49; Downloads: 24
 Full text (3,30 MB) |
2. Dojemanje kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikihPetra Golenač, 2023, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrskega dela smo s pomočjo domače in tuje literature ter virov opisali opredelitev proračunskih uporabnikov, značilnosti notranje revizije v javnem sektorju, hierarhijo pravil državnega notranjega revidiranja in načine zagotavljanja notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Opisali smo naloge in pomen Urada RS za nadzor proračuna, spremljanje stanja notranjega nadzora javnih financ in pomen programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Na koncu teoretičnega dela smo opredelili kakovost notranjega revidiranja in opisali kazalnike kakovosti notranjega revidiranja. Na osnovi proučene literature menimo, da je notranja revizija kakovostna, če je uspešna in učinkovita. Uspešnost in učinkovitost notranje revizije pa lahko merimo s kazalniki delovanja notranje revizije, pri čemer je pomembno, da vodja notranje revizije določi ključne kazalnike delovanja notranje revizije in njihove ciljne vrednosti ter rezultate beleži v Programu zagotavljanja in izboljševanja kakovosti notranje revizije ter z rezultati seznanja poslovodstvo in organ nadzora.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali naročnikom (proračunskim uporabnikom, ki storitve notranjega revidiranja zagotavljajo z zunanjim izvajalcem), in anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali zunanjim izvajalcem storitev notranjega revidiranja, raziskali dojemanje kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Pri raziskavi smo izhajali iz ključnih težav, ki jih Urad RS za nadzor proračuna navaja v letnem poročilu notranjega nadzora javnih financ, to je, da proračunski uporabniki od zunanjih izvajalcev pogosto ne dobijo kakovostne in ustrezne storitve notranjega revidiranja ter da storitve notranjega revidiranja niso skladne z Usmeritvami za državno notranje revidiranje. Notranja revizija tako lahko predstavlja zakonsko obvezo in porabnika sredstev oziroma je cena notranje revizije lahko najpomembnejši kriterij pri izbiri državnega notranjega revizorja, zunanji izvajalci državnega notranjega revidiranja pa z doseženimi cenami na trgu storitev državnega notranjega revidiranja ne morejo zagotavljati kakovostnega notranjega revidiranja.
Ugotavljamo, da so pri izbiri državnega notranjega revizorja pomembna priporočila uporabnikov. Iz rezultatov raziskave izhaja, da za naročnike storitev državnega notranjega revidiranja kakovost notranje revizije ni pogojena s ceno revizijskih storitev. Zunanji izvajalci storitev notranjega revidiranja pa menijo, da z doseženimi cenami na trgu ne morejo zagotavljati kakovostnega državnega notranjega revidiranja.
Na osnovi izsledkov magistrskega dela predlagamo zagotovitev ustreznih pravnih podlag, ki bodo vse izvajalce državnega notranjega revidiranja zavezovale k obvezni uporabi enotno delujočega sistema državnega notranjega revidiranja. Strinjamo se s predlogom Urada RS za nadzor proračuna, da se rešitev nahaja v obvezni uporabi enotno delujočega sistema notranjega revidiranja proračunskih uporabnikov (e-Notranja revizija). Z obvezno uporabo aplikacije bo dosežena enotna programska podpora notranjemu revidiranju proračunskih uporabnikov in zagotovljen enotno delujoč sistem notranjega nadzora javnih financ. Uporaba aplikacije e-Notranja revizija bo zagotovila enoten pristop k delu notranje revizije, izboljšala kakovost, celovitost in objektivnost podatkov ter uredila cene storitev notranjega revidiranja.
Keywords: notranja revizija, proračunski uporabnik, kakovost, javni sektor
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 402; Downloads: 52
Full text (2,69 MB) |
3. Notranja revizija izvedenskih mnenj IK MariborTatjana Hohnec, 2022, master's thesis Abstract: Vloga notranje revizije nekoč je bila precej drugačna od vloge, ki jo ima danes. V preteklosti je bilo delo notranje revizije predvsem preverjanje skladnosti s predpisi in revidiranje postopkov, danes pa je delo notranje revizije precej širše. S prepoznavanjem tveganj in priložnosti v delovanju celotne organizacije pomembno prispeva k doseganju ciljev ter tako povečuje dodano vrednost podjetju.
Z notranjo revizijo se srečamo tako v zasebnem kot v javnem sektorju (pri uporabnikih proračunskih sredstev). Povsod mora delovati v skladu s standardi notranjega revidiranja in kodeksom poklicne etike, notranji revizor pa mora biti pri svojem delu samostojen, neodvisen, nepristranski, kreativen, iznajdljiv, komunikativen.
Prav tako ima tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, katerega del je Invalidska komisija Maribor, svojo notranjerevizijsko službo. Ta s svojim delovanjem presoja o skladnosti poslovanja s predpisi, zmanjšuje tveganja, ki bi lahko nastala zaradi napačnih odločitev, in usmerja Zavod v pravo smer pri doseganju ciljev. Ne sodeluje pa pri revidiranju podanih izvedenskih mnenj, saj za to nima ustreznega znanja.
Invalidske komisije so del Sektorja za izvedenstvo, vse skupaj pa je pod okriljem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Invalidske komisije so strokovnim delavcem Zavoda v pomoč pri odločitvah in izdaji odločb zavarovancem. Te na podlagi proučitve medicinske in delovne dokumentacije ugotavljajo dejansko stanje, svoje ugotovitve pa zapišejo v izvedensko mnenje.
Nadzor o ustreznosti izvedenskih mnenj vseh invalidskih komisij prevzema notranja revizija Sektorja za izvedenstvo, ki se opravlja na invalidski komisiji II. stopnje. Za revidiranje izvedenskih mnenj (kot tudi za podajo izvedenskih mnenj na invalidskih komisijah I. stopnje) je potrebno znanje s področja medicine. Notranja revizija Sektorja za izvedenstvo se osredotoča le na revidiranje izvedenskih mnenj vseh invalidskih mnenj I. stopnje.
V magistrskem delu se bomo osredotočili na postopek podaje izvedenskih mnenj, ugotovili, na podlagi česa se odločajo, katera izvedenska mnenja bodo odstopljena v revizijo, in analizirali revidirana izvedenska mnenja Invalidske komisije Maribor v obdobju petih let (2016–2020).
Keywords: notranja revizija, javni sektor, izvedenska mnenja
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 632; Downloads: 85
Full text (4,42 MB) |
4. Vloga notranje revizije pri obvladovanju tveganj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na primeru bankeSara Drofenik, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Vloga notranje revizije pri obvladovanju tveganj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na primeru banke povzema domačo in tujo literaturo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter s področja revidiranja pranja denarja in financiranja terorizma.
Pranje denarja in financiranje terorizma še zdaleč ni nov pojav, vendar se spreminjajo njegove oblike in načini, tako kot se spreminja družba kot takšna. S tokom sprememb se spreminjajo tudi notranji nadzorni sistemi v bankah in način razmišljanja notranje revizije, ki v sklopu svojih revizij neodvisno preverja delovanje nadzornih sistemov.
Že narava bančnega poslovanja je takšna, da banke pri svojem delovanju prevzemajo določena tveganja, kar pomeni, da so banke različnim tveganjem bolj izpostavljene in se temu tudi ne morejo povsem izogniti. Ravno zaradi tega je potrebno, da izvajajo vse dejavnosti za zmanjševanje teh tveganj, in sicer na sprejemljivo nizko raven, oziroma z drugimi besedami, za obvladovanje teh tveganj. S tem namenom vzpostavljajo razne nadzorne sisteme, ki pravočasno zaznajo tovrstna tveganja in delujejo preventivno. Glede na vse strožjo zakonodajo imata vedno večjo vlogo pri tem Oddelek za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki zagotavlja in obvladuje sistem na področju preprečevanja pranja denarja, ter notranja revizija, ki izvaja neodvisna preverjanja tega sistema. Razvoj notranje revizije, njenega pomena in pristopov se razvija in spreminja tako, kot se spreminja družba in vse drugo.
V zadnjih letih se je področje preprečevanja pranja denarja z vidika zakonskih določil zelo zaostrilo, zato morajo banke še dodatno usmeriti več pozornosti na to področje in s tem povezanim obvladovanjem tveganj.
S spreminjanjem družbe se spreminjajo tudi kriminalna dejanja in načini prevar. Denar in transakcije z denarjem v preteklosti niso bili tako obsežni in zapleteni, kot so dandanes, zato je bilo obvladovanje tveganj včasih precej preprostejše in majn obsežno, kot je dandanes. To predstavlja za nadzorne funkcije, kot je notranja revizija, velik izziv in prilagajanje v sklopu svojih revizij in načina razmišljanja. Z globalizacijo bančnega sistema, nenehnim pojavom novih izdelkov in storitev, naprednim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij se pojavljajo vedno novi izzivi z bolj prikritimi načini pranja denarja in financiranja terorizma. Prav tako širjenje bančnega poslovanje preko meja na eni strani ponuja hitrejši in preprostejši prenos denarja za bančne komitente, na drugi strani predstavlja večje tveganje za banke, da bo njihov sistem uporabljen za pranje denarja in financiranje terorizma.
Notranja revizija ima pomembno vlogo, saj so ravno banke zelo izpostavljene pranju denarja in financiranju terorizma. S svojimi preverjanji notranja revizija ugotavlja, ali banka izvaja vse zakonsko predvidene dejavnosti in poda oceno glede delovanja notranjih nadzornih sistemov.
Keywords: pranje denarja, financiranje terorizma, notranji nadzori, notranja revizija, banke
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 1009; Downloads: 176
Full text (1,40 MB) |
5. Notranja revizija po noveli ZGD-1KNuša Radolič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Nadziranje je ključna funkcija v izvajalnem, informacijskem in upravljanjem sistemu podjetja, ki so pomembni za njegovo učinkovito delovanje. Najkompleksnejša in najzahtevnejša vrsta nadziranja je revidiranje, kjer gre za strokovno izražanje mnenja o resnični oziroma realni in pošteni sliki nastanka revidiranega dejanja in njegovi uresničitvi. Poznamo več vrst revidiranj, v diplomskem delu pa se bomo osredotočili na notranjo revizijo. Njena naloga je zagotavljanje pravilnosti informacij, ki vstopajo ter izstopajo iz informacijskega sistema in zanesljivosti ter popolnosti informacij v upravljalnem sistemu, ki so potrebne za odločanje.
Vloga notranjega revizorja je izredno pomembna, saj je zraven uprave pomemben vir informacij nadzornega sveta, ki ima nadzorno funkcijo v podjetju. Uprava je lahko namreč poleg zaposlenih tista, ki izvršuje prevare. V tem primeru lahko zakrije neugodne informacije, ena izmed nalog notranjega revizorja pa je, da odkriva te prevare in jih upošteva v letnem poročilu oziroma da deluje nepristransko in neodvisno.
Ker pa je notranji revizor v neki meri podrejen upravi, sta lahko načeli nepristranskosti in neodvisnosti ogroženi, zaradi česa je bil 2021 v noveli ZGD-1K dopolnjen 281.a člen, ki ureja notranjo revizijo. Glavni cilj je bil povečati to neodvisnost notranjega revizorja, hkrati pa so bile določene strokovne podlage za izvajanje notranjega revidiranja in pa minimalni pogoji, ki jih mora dosegati oziroma imeti vodja notranje revizije ter izvajalci notranje revizije, kar je okrepilo strokovnost in profesionalnost stroke. Same dopolnitve 281.a člena v noveli ZGD-1K smo primerjali z predhodnim 281.a členom v noveli ZGD-1I, ki je bila sprejeta leta 2015 in zapisali naše ugotovitve o spremembah, ki jih je doprinesla nova zakonodaja.
Keywords: nadziranje, notranja revizija, novela ZGD-1K, dvotirni sistem
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 1095; Downloads: 81
Full text (760,44 KB) |
6. Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankahKatja Zadravec, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah povzema slovensko in tujo literaturo o pranju denarja, notranji reviziji ter njeni vlogi pri preprečevanju pranja denarja.
Prevare niso pojav, povezan s primeri finančnih prevar iz zadnjih dveh stoletij, ampak že v zgodovini lahko najdemo, ko so moški uporabljali trike manipulacije in prevare, da bi pridobili denar, zemljo ali blago. Nastanek računovodstva in revizije je v gospodarski zgodovini povezan z željo s strani držav in cerkve, da zadržijo in preprečijo krajo ter napačno prikazovanje financ.
V preteklosti organizacije niso obravnavale preprečevanje prevar kot glavni cilj znotraj sistema notranjih kontrol. Danes pa velja, da so prevare eno najpomembnejših tveganj, kateri so izpostavljene organizacije. Zaradi izpostavljenosti tveganj, povezanih s prevarami, se organizacije vedno bolj osredotočajo na ukrepe za preprečevanje prevar in pravočasno odkrivanje. Vedno večjo vlogo imata v organizacijah notranji nadzor ter notranja revizija.
Banke se tveganjem ne morejo izogniti, saj je njihova narava dela takšna, da je prevzemanje tveganj sestavni del bančništva. Obvladovanju tveganj se pripisuje vedno večji pomen. Do tega je prišlo predvsem zaradi globalizacije poslovanja, novih tehnologij in storitev ter zaradi nekaterih nepravilnosti v bankah. Tudi sam slovenski Zakon o bančništvu (Zban-1) zahteva ureditev ravnanja z vsemi oblikami bančnih tveganj, proti katerim se banka postavlja s sistemom notranjih kontrol. Pri bankah poleg zunanjega nadzora, ki ga opravljajo zunanje institucije, npr. Banka Slovenije kot najpomembnejši zunanji nadzornik v Sloveniji, je vse bolj pomemben tudi notranji nadzor, ki ga opravljajo notranji revizorji.
Eno izmed bančnih tveganj je tudi pranje denarja in financiranje terorizma. S pranjem denarja in financiranjem terorizma se srečujemo na mednarodni ravni; pralci denarja z različnimi metodami in tehnikami premišljeno izkoriščajo svetovni finančni svet. Zato je potrebno pranje denarja obravnavati globalno, saj samo skupen boj obrodi sadove. Pranje denarja negativno vpliva na gospodarstvo kot celoto, saj povzroča velike finančne izgube, slabi socialno stabilnost ter vodi do izgube zaupanja v gospodarski sistem ter do korupcije.
Pranje denarja velja za hujšo obliko kriminala, s katerim se prikriva in zakriva dejanski izvor na nezakonit način pridobljenih sredstev. Namen pranja denarja je predvsem na hiter in neopazen način premoženje, pridobljeno na nelegalen način, oddaljiti od njihovega vira.
Notranja revizija ima ključno vlogo v bankah, saj so zelo ranljive in izpostavljene pranju denarja. Nadzor bank na področju preprečevanja pranja denarja je nujen in potreben. Nadzor se izvaja zato, da se ugotovi, ali banke izvajajo vse potrebne naloge in aktivnosti, ki jih nalaga zakon.
Keywords: pranje denarja, notranja revizija, preprečevanje pranja denarja, banke, notranje kontrole.
Published in DKUM: 13.04.2021; Views: 1489; Downloads: 217
Full text (1,36 MB) |
7. Posebnosti notranjega revidiranja poslovnih tveganj v bankahNuša Mahorič, 2020, master's thesis Abstract: V hitrem tempu življenja, kjer se neprestano dogajajo spremembe v tehniki, modernizaciji, konkurenci v poslovnem okolju, se moramo zavedati, da vse te spremembe prinašajo tudi vedno več novih tveganj in s tem negotovosti tudi v bankah. Zaradi tega tudi bankam preti veliko bančnih tveganj, ki se jim ne morejo izogniti, zato je pomembno, da se obstoječa in nova tveganja spremljajo in upravljajo.
V magistrskem delu smo predstavili tveganja, ki so jim banke podvržene, in sicer kreditno, tržno, spremembe obrestne mere, operativno, likvidnostno, makroekonomsko in druga, med katere spadajo uvedbe novih produktov ali tveganja izgube ugleda. Zato je pomembno, da banka najprej prepozna dejavnike tveganj, saj jih šele takrat lahko začne upravljati.
Prek realnih primerov so predstavljena poslovna tveganja, kjer vidimo, kako posamezna tveganja banke same opredeljujejo in kakšna načela politike imajo zastavljena za upravljanje posameznih tveganj.
Za boljše razumevanje notranje revizije in njenega delovanja spoznamo revizijski postopek, ki zajema načrtovanje revizije, prepoznavanje tveganj, revizijsko testiranje, preučevanje in ocenjevanje obvladovanj tveganj, poročanje o rezultatih in spremljanje odpravljanja slabosti pri upravljanju tveganj.
Za širši vpogled v notranje revizije smo opravili tudi intervju z notranjim revizorjem, pri čemer smo spoznali pomembnost te. Za dolgoročno uspešnost banke je pomembno sodelovanje uprave, notranjih revizorjev in revidirancev. Vsi bi se morali zavedati, da delujejo za skupni cilj – za varnost banke. Notranji revizorji pa so tisti, ki so usposobljeni, da to varnost neprestano še posebej preverjajo.
Keywords: notranja revizija, banke, upravljanje tveganj, revidiranje, intervju
Published in DKUM: 13.04.2021; Views: 1080; Downloads: 213
Full text (960,58 KB) |
8. Vloga in pomen notranjega revidiranja sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v bankiŽarko Gorenjc, 2020, master's thesis Abstract: Zaradi pojava škandalov, povezanih s pranjem denarja v več bankah v Evropski uniji v zadnjem obdobju, ki so precej omajali zaupanje javnosti v institut vladavine prava, je Evropska komisija v okviru posebne študije, katere namen je bil ugotoviti vzroke za nastalo situacijo ter predlagati rešitve, kot eno izmed ključnih pomanjkljivosti izpostavila neustrezno korporativno upravljanje v bankah. Korporativno upravljanje določa razporeditev vlog in odgovornosti znotraj banke, na podlagi katerih njen upravljalni organ upravlja poslovne in organizacijske aktivnosti, kar med drugim vključuje tudi vzpostavitev ustreznega sistema notranjih kontrol. Vzpostavitev notranjekontrolnega sistema temelji na vzpostavitvi t. i. funkcijskega modela treh obrambnih linij, v katerem so vloge in odgovornosti upravljanja s tveganji jasno določene. Pomembno vlogo v omenjenem modelu predstavlja funkcija notranje revizije, ki je odgovorna za izvajanje pregledov učinkovitosti notranjekontrolnega okolja na posameznih poslovnih področjih banke in sistema upravljanja tveganj. Pri izvajanju notranjerevizijskih poslov je še posebno pomembna izbira metodološkega orodja za vrednotenje ustreznosti in učinkovitosti izvajanja postopkov notranjih kontrol. Eno izmed možnih metodoloških orodij za revidiranje notranjih kontrol v banki je orodje COSO.
Keywords: banke, pranje denarja, notranja revizija, orodje COSO
Published in DKUM: 16.12.2020; Views: 2916; Downloads: 341
Full text (1,57 MB) |
9. Notranja revizija kot orodje upravljanja v družbi in revizijske komisije v povezavi z zadnjimi spremembami zakona o gospodarskih družbahBarbara Bele, 2020, master's thesis Abstract: S porastom konkurenčnosti, globalizacija in s tem kompleksnosti sodobnega trga, so sodobne družbe postavljene pred stalno nove izzive poslovanja, ki se nanašajo na vzdrževanje ravnotežja med različnimi interesi družbenih deležnikov ter na zagotavljanje skladnega in pravilnega poslovanja glede na pravno-formalne zahteve gospodarskega okolja. Korporativno upravljanje zajema različne strateške poslovne procese, s katerimi družbe te funkcije uresničujejo. V dva temeljna stebra korporativnega upravljanja sta se tekom razvoja poslovnih strategij korporacij razvili funkcija notranje revizije in revizijske komisije. Namen magistrskega dela je raziskati prispevek notranje revizije kot orodja za upravljanje v družbi in predstaviti delovanje revizijske komisije v okviru najnovejših določb glede upravljavskih struktur družb. Namen magistrskega dela uresničujemo s podajanjem teoretične razlage ključnih pojmov, analizo vloge notranje revizije v podjetju, vloge revizijske komisije v različnih sistemih upravljanja družb in vloge sodelovanja revizijske komisije pri upravljanju podjetja ter s predstavitvijo ključnih novosti zadnjih novel Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 - ZPosS), v nadaljevanju: ZGD-1, v povezavi z raziskovalnim področjem. Z deskriptivno in komparativno metodo raziskovanja, metodo analize in sinteze ter metodo abstrakcije in konkretizacije ugotavljamo, da predstavlja notranja revizija orodje upravljanja v družbi (H1), da se notranja revizija kot orodje upravljanja v družbi in vloga revizijske komisije razlikujeta glede na upravljavsko strukturo družbe (H2) ter da notranja revizija in revizijska komisija prispevata k uspešnemu upravljanju podjetij (H3). Z ustrezno umestitvijo, organizacijo, sestavo in ustreznim delegiranjem nalog in odgovornosti notranje revizije in revizijske komisije lahko družba ključno profitira pri uresničevanju zadanih ciljev ter doseganju gospodarske uspešnosti.
Keywords: korporativno upravljanje, dvotirni sistem upravljanja, enotirni sistem upravljanja, notranja revizija, revizijska komisija, Zakon o gospodarskih družbah.
Published in DKUM: 10.12.2020; Views: 1220; Downloads: 171
Full text (2,23 MB) |
10. Zagotavljanje kibernetske varnosti in notranje revidiranjeEva Muzel, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bomo opredelili kibernetsko varnost in s tem povezane probleme, tarče in grožnje. Predstavljena bo tudi institucionalna ureditev kibernetske varnosti v Sloveniji, tako zakonodaja kot tudi institucije. V tem sklopu bodo predstavljeni mednarodni standardi in sistemi ravnanja s kibernetsko varnostjo, posebno pozornost pa bomo namenili globalnim smernicam za revizijo tehnologije GTAG za ocenjevanje tveganja kibernetske varnosti pri opredeljevanju vlog treh obrambnih linij in pristop za ocenjevanje tveganj in kontrol na področju kibernetske varnosti. V drugem delu naloge se bomo osredotočili na notranjo revizijo v povezavi s kibernetsko varnostjo. V delu bo predstavljen celostni pristop k zagotavljanju kibernetske varnosti in kaj bi moral vedeti notranji revizor o kibernetski varnosti. Zaključek drugega dela pa bo vseboval tudi preglede raziskav o notranji reviziji in kibernetski varnosti.
Keywords: kibernetska varnost, informacijski sistemi, kibernetske grožnje, obvladovanje tveganj, notranja revizija
Published in DKUM: 05.11.2020; Views: 1781; Downloads: 293
Full text (1,55 MB) |
