Search the digital library catalog

Abstract: Zakonska zveza lahko preneha zaradi različnih okoliščin, ki jih v 95. členu našteva Družinski zakonik, to so: smrt enega od zakoncev, razglasitev pogrešanega zakonca za mrtvega, razveljavitev zakonske zveze in razveza zakonske zveze. Družinski zakonik navaja naslednje možne načine razveze zakonske zveze: razveza zakonske zveze na tožbo, sporazumna razveza zakonske zveze in sporazumna razveza zakonske zveze pri notarju. V diplomskem delu je natančneje predstavljen nov način razveze zakonske zveze tj. razveza zakonske zveze pri notarju, ki je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih še ni poznal, jo je pa uvedel Družinski zakonik. Tovrstna razveza zakonske zveze je uvedena z namenom, da bi med zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok, postopek razveze zakonske zveze stekel hitreje in enostavneje. Hkrati pa naj bi prispeval tudi k razbremenitvi in hitrejšemu delovanju še tako preobremenjenih sodišč. Vendar vse ni tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled, saj morajo za tovrstno razvezo zakonske zveze biti izpolnjene določene zahteve, da se lahko zakonca razvežeta pri notarju. Družinski zakonik navaja naslednje zahteve: da zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi bi izvajala starševsko skrb; da se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja in o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje, in brez svoje krivde ni zaposlen. Šele ko se o vsem navedenem sporazumeta, lahko pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze. O uspešnosti tovrstne razveze zakonske zveze zaenkrat še ne moremo govoriti, saj gre za nov institut, ki se bo začel uporabljati šele naslednje leto (april 2019). Razveza zakonske zveze pri notarju je v Španiji v uporabi že od leta 2015. Uvedli so jo z istim namenom kot pri nas, tj. da bi razbremenili tamkajšnja preobremenjena sodišča in zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok ali otrok s posebnimi potrebami, poenostavili postopek razveze zakonske zveze. Po podatkih iz leta 2016 se je pri notarju v Španiji razvezalo zgolj 6,3% zakoncev, kar pod vprašanje postavlja učinkovitost, sicer dobrega namena tamkajšnjih in naših zakonodajalcev, z vidika razbremenitve sodišč. V Španiji, enako kot pri nas, ni potreben obstoj razloga za razvezo zakonske zveze. Razvezo zakonske zveze lahko zahteva en od zakoncev ali oba zakonca ali en zakonec s soglasjem drugega. Dodatna zahteva, ki je naše pravo ne pozna, je, da mora od sklenitve zakonske zveze poteči vsaj 3 mesece, razen v zakonsko določenih izjemah. Zakonca v Španiji imata tudi možnost, da se ne razvežeta ter se odločita zgolj za prenehanje življenjske skupnosti.
Keywords: družinsko pravo, zakonska zveza, prenehanje zakonske zveze, razveza zakonske zveze, razveza zakonske zveze pri notarju, notar, razveza zakonske zveze v Španiji
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 2639; Downloads: 336
Full text (774,62 KB)

Abstract: Skozi analiziranje pravnih virov, ki urejajo konstituiranje in delovanje nepremičninskih agencij v slovenskem pravnem prostoru sem ugotovil, da pravni viri, ki urejajo področje konstituiranja in delovanja nepremičninske družbe urejajo to področje na zelo ustrezen način in, da je možno relativno hitro, to je v nekaj tednih, ustanoviti nepremičninsko družbo in jo seveda tudi vpisati v sodni register ter jo narediti sposobno za delovanje na trgu. Hitrost je v veliki meri odvisna predvsem od pripravljenosti samega ustanovitelja in od njegovega sprejemanja odločitev za izpolnitev zakonskih predpostavk, ki so nujne za samo ustanovitev firme in njeno delovanje na trgu. Ugotovil sem tudi, da lahko nepremičninska agencija hitro po vpisu v sodni register postane v celoti sposobna opravljati svojo dejavnost na trgu, ker lahko vse dokumente, ki jih predpisujejo posamezni pravni viri pripravi relativno zelo hitro in jih ni veliko. Seveda je to v veliki meri odvisno od znanja subjektov, ki vodijo to podjetje, največkrat od ustanoviteljev samih. Prav tako sem ugotovil, da se je stanje na področju nepremičninskega posredovanja po sprejemu Zakona o nepremičninskem posredovanju(v nadaljevanju ZNPosr. Ur.l.RS št.42/2003) vsekakor zelo izboljšalo, ker je zakon določil nepremičninskim družbam in nepremičninskim posrednikom pogoje za opravljanje posredovanja, pravila za varno in skrbno poslovanje pri nepremičninskem posredovanju, pristojnosti ministrstva za okolje in prostor, javne evidence o posredovanju z nepremičninami, strokovne podlage za ocenjevanje tržne vrednosti nepremičnine in inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakona(1.člen ZNPosr.). V času, ko je bil sprejet Zakon o nepremičninskem posredovanju sem bil direktor nepremičninske agencije in sem se na trgu srečeval z nepremičninskimi agenti, katerih znanje je bilo zelo pomanjkljivo, tako, da sem na svoje oči videl kako neurejeno je bilo stanje na tem področju pred sprejetjem ZNPosr. Večji del poslov nepremičninskega posredovanja je bil v domeni sive ekonomije. To neurejeno stanje je za uporabnike in nepremičninske družbe pomenilo bistveno večjo nevarnost poslovanja in implementacija (ZNPosr.) pomeni za vse sodelujoče na trgu nepremičnin zelo veliko. Natančna določitev pogojev za delo nepremičninskim agencijam je prinesla na to področje predvsem več reda in dala možnost inšpekcijskim službam, da veliko učinkoviteje izvajajo kontrolo poslovanja. To posledično pomeni, da so potencialni uporabniki storitev nepremičninskih podjetij dobili na drugi strani veliko bolj verodostojne pravne subjekte, na katere se lahko pri opravljanju predmetnih storitev veliko bolj zanesejo. Iz prakse lahko trdim, da ta zakon pomeni za integriteto nepremičninskih posrednikov in agencij zelo veliko. Nepremičninske družbe morajo imeti po (ZNPosr) sklenjena zavarovanja, ki krijejo odgovornost nepremičninske družbe za ravnanja vseh nepremičninskih posrednikov in drugih oseb, ki za nepremičninsko družbo bodisi na podlagi pogodbe o zaposlitvi bodisi na drugi pravni podlagi opravljajo posle v prometu z nepremičninami(3. Točka 6. člena ZNPosr.) , kar daje njihovim strankam zagotovilo, da bodo v primeru storjenih napak pri posredovanju izvedenega pravnega posla s strani nepremičninske agencije dobile za to primerno odškodnino. Osebe, ki opravljajo dejavnost posredovanja morajo pridobiti licenco za opravljanje posredovanja v prometu z nepremičninami, kar pomeni, da gredo posredniki, ki delajo za nepremičninske agencije, skozi nek relativno kvaliteten sistem izobraževanja, sploh pa morajo že na začetku imeti zadostno stopnjo izobrazbe, ker drugače sploh ne morejo pristopiti k opravljanju izpita. Dejansko stanje nepremičnine morajo ugotoviti nepremičninske agencije s posebno skrbnostjo, kar pomeni, da morajo na podlagi skrbnega ogleda preveriti ali ima nepremičnina očitne napake oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na uporabnost oziroma ceno nepremičnine(2. točka 23. člena ZNPosr).
Keywords: nepremičninska družba, nepremičninska agencija, Zakon o nepremičninskem posredovanju, posredovanje v prometu z nepremičninami, dejansko stanje nepremičnine, položaj instituta nepremičninske agencije, notar, odvetnik, fizična oseba, preverjanje dejanskega stanja nepremičnine, cenitev nepremičnine, preverjanje pravnega stanja nepremičnine
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1795; Downloads: 133
Full text (1,23 MB)

Abstract: Sodelovanje notarja, kot nosilca javnih pooblastil in nepristrankega svetovalca strank, je pri prometu z nepremičninami nujno in zelo pomembno. Notar je pomembna varovalka, ki s pravnim znanjem in z zakonsko določenimi službenimi dolžnostmi, zlasti z dolžnostjo nepristranskega pravnega svetovanja pri sklepanju nepremičninskih poslov prepreči številne spore in tako skrbi za preventivno urejanje premoženjskopravnih razmerij (preventivna funkcija). Pozitivna zakonodaja, zlasti Zakon o notariatu (v nadaljevanju: ZN), namreč predvideva notarjevo podrobnejše preverjanje in svetovanje prav na nepremičninskem področju, kar prispeva h krepitvi pravne varnosti v pravnem prometu. V praksi so notarji sestavljavci nepremičninskih pogodb, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičninah, bodisi v obliki notarskih zapisov, bodisi v obliki zasebnih listin. Drugo njihovo pomembno področje v zvezi s prenosom lastninske pravice na nepremičnini so overitve lastnoročnih podpisov na zemljiškoknjižnem dovolilu na pogodbah o prenosu lastninske pravice. V Sloveniji so le-te v izključni pristojnosti notarjev.
Keywords: notar, promet z nepremičninami, pogodba o prenosu lastninske pravice, overitev podpisa, preventivna funkcija, pravna varnost
Published in DKUM: 13.01.2017; Views: 1671; Downloads: 156
Full text (1,49 MB)
This document has many files! More...

Abstract: V diplomskem delu sem obravnavala vlogo notarja v zapuščinskem postopku v Sloveniji in na Hrvaškem. Ugotovila sem, da je v Sloveniji v primerjavi z Hrvaško vloga notarja v zapuščinskem postopku zelo majhna. Zapuščinske zadeve v Sloveniji še vedno ureja sodišče, medtem ko ima notar na Hrvaškem v zapuščinskem postopku veliko več pristojnosti. Opravlja lahko vsa dejanja in izdaja odločbe, ki jih sicer izdaja sodišče, razen če je z zakonom določeno drugače. Kljub temu, da je notariat opredeljen kot javna služba, pa notarji nimajo pomembnejših pooblastil v zapuščinskem postopku. Smiselno bi bilo, da se na notarje prenesejo nesporne zapuščinske zadeve, notarji pa bi na podlagi zakona dobili pooblastilo za vodenje zapuščinskih zadev in izdajanje listin o dedovanju. To bi v naš sistem prineslo veliko pozitivnih posledic. S tem bi se razbremenilo delo sodišč in zmanjšali bi se sodni zaostanki, kar pomeni, da bi zapuščinske zadeve državljani urejali hitreje. Menim, da je vsekakor smiselno da se notarjem podeli več pooblastil, kot je to urejeno v sosednji Avstriji ali Hrvaški, saj so notarji nedvomno dovolj usposobljeni tudi na področju dednega prava.
Keywords: notar, zapuščinski postopek, pooblastila, Slovenija, Hrvaška
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1790; Downloads: 172
Full text (685,48 KB)

Abstract: Namen diplomskega dela je zgodovinsko-kronološka predstavitev notariata, s poudarkom na notarjih, ki so ta poklic opravljali v Mariboru med letoma 1918 in 1945. Institut notariata je bil deležen burnih sprememb skozi čas tako pri nas, v Sloveniji (Mariboru), kot tudi drugod po Evropi (sploh v zahodnem delu), kjer je našel svoj domicil in se razvijal kot nepogrešljiv del družbe. Beseda notar predstavlja termin, ki je bil ves čas svojega obstoja »na prepihu«. Da bi jo resnično razumeli, se je potrebno vrniti na začetek, k nastanku pisave in njeni vseobsegajoči sporočilnosti. Miniti je moralo precej časa, da se je pismenost izvila iz primeža privilegiranih slojev. A ko se je to zgodilo, je postala temeljno orodje (preprosti, neuki ljudje so jo razumeli kot nekaj božanskega) za prenašanje sporočilnosti in različnih obvez glede zapisanega. Zgodovina se je tako precej časa srečevala z raznimi pisarji in tabelioni, ki so sicer igrali pomembno vlogo v takratnih družbah, a šele z nastopom notarja, kot ga poznamo v zadnjih nekaj stoletjih, je dobil ta poklic status, ki si ga resnično zasluži. Notarja dojemamo kot osebo, ki jo odlikujeta neodvisnost in nepristranskost. Laična javnost je s pomočjo cenenega političnega apologetstva (tudi danes se mnogi novinarji tematike notariata lotevajo zelo površno) v raznih časopisnih člankih spodnašala nujnost njihovega obstoja in jih zrelativizirala na izraz pisarja, ki z blagoslovom države opravlja svojo storitev za visoko ceno. Da so se notarji znebili te etikete, so potrebovali precej časa. Metodologija, ki sem jo uporabil pri pisanju diplomskega dela, temelji predvsem na proučevanju arhivskega gradiva notarjev (med letoma 1918 in 1945), ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor (dalje PAM), sloni pa na strokovni literaturi in časnikih iz tistega obdobja. Veliko tega gradiva se je skozi zgodovina uničilo in izgubilo, medtem ko je gradivo trenutno aktivnih notarjev (po letu 1995) še vedno arhivirano – ali v zasebnem arhivu notarjev samih ali pri tistih, ki so od upokojenih notarjev na podlagi sklepa izvršnega odbora Notarske zbornice Slovenije prevzeli notarski arhiv v nadaljnjo hrambo. Vpogled v notarske knjige in izvirnike notarskih listin, ki jih hrani PAM (obdobje 1918‒1945), daje številne odgovore, vezane na dinamiko in obsežnost notarskega dela posameznih notarjev. Po letu 1945, ko je revolucionarna oblast ukinila notariat, smo morali čakati dolgih 50 let, da je prišlo do imenovanja novih, prvih notarjev v samostojni Republiki Sloveniji. S tem pa se je začelo novo poglavje notariata tudi v Mariboru.
Keywords: pisar, notar, notarski zapis, neodvisnost, žig, pečat, podpis, pogodbene stranke, jezik, Ivo Šorli, Nemci, Maribor
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 1677; Downloads: 184
Full text (2,48 MB)