| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
MESTNA OBČINA MARIBORSKA 1919-1921
Mojca Zadravec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Maribor je pred prvo svetovno vojno veljal za nemško postojanko, a razplet prve svetovne vojne je karte premešal. Po prevratni dobi je mariborska občina prešla v slovenske roke. Razpust je določila Narodna vlada Slovenije. To je bilo določeno že 18. decembra 1918, dejansko izvedeno pa šele 2. januarja 1919. Na ta dan se je od svoje sedemnajstletne vladavine poslovil nemški župan Schmiderer. Občinske posle v vlogi vladnega komisarja pa je prevzel dr. Vilko Pfeifer. V pomoč pri »županovanju« mu je bil imenovan sosvet. Že ob prevzemu mestne občine so se pojavile številne težave. Največji problem je Mariboru pomenilo pomanjkanje hrane, stanovanj, premoga in elektrike. O novih načrtih in namerah se na glas ni veliko govorilo. A vodilo je bilo eno in edino — Maribor čim hitreje preoblikovati v slovenskem duhu. Očitki, ki so leteli na nezadovoljstvo z vladavino dr. Pfeiferja, so postali del vroče in žgoče politične razprave. Užaljeni dr. Vilko Pfeifer je moral odstopiti z mesta vladnega komisarja. Marca leta 1920 ga je zamenjal dr. Josip Leskovar. V tem času je v mestu že opazna vedno večja politična razdrobljenost. V volilnem letu 1921 mesto vladnega komisarja prevzame še zadnji vladni komisar. To je bil Ivan Poljanec, pod njegovo vladavino se ne dogodi nič pretresljivega. Vse oči so bile namreč že nestrpno uprte v april in v prve občinske volitve. Na teh je zmaga pripadla Viktorju Grčarju. A Maribor ni imel lepe popotnice za prihodnost. Številne pristojnosti, ki jih je mesto nekoč že imelo, so se sedaj prenesle na Okrajno glavarstvo. Vedno glasnejše je postajalo vprašanje razdelitve Slovenije na dve oblasti. V letu 1921 moram izpostaviti še popis prebivalstva, ki nam oriše mesto v slovenskem duhu.
Keywords: Maribor 1919–1921, slovenska občinska uprava, razmerje Slovenci : Nemci, sosvet, vladni komisar, Vilko Pfeifer, Josip Leskovar, Ivan Poljanec, mirovna konferenca v Parizu, občinske volitve 1921, Viktor Grčar, občinski svet, popis prebivalstva 1921, mariborska mestna podjetja, ulična imena v letu 1919, obiski, proslave, žalovanja.
Published: 14.10.2010; Views: 2687; Downloads: 489
.pdf Full text (3,50 MB)

2.
VPLIV KULTURBUNDA NA NEMŠKA DRUŠTVA V MARIBORU (1930-1939)
Metka Gelt, 2011, master's thesis

Abstract: V mojem magistrskem delu »Vpliv Kulturbunda na nemška društva v Mariboru (1930- 1939)« preucujem oblikovanje in delovanje krovne organizacije jugoslovanskih Nemcev. Pri tem sem se osredotocila na delovanje mariborske krajevne skupine SDKB med leti 1930 in 1939. V središce sem postavila povezovanje nemških društev v krovno organizacijo in probleme, ki so nastali zaradi nadvlade enega izmed manjšinskih društev. V magistrskem delu ugotavljam v koliki meri sta saintgermainska mirovna pogodba in dodatna pogodba o zašciti manjšinskih pravic, vplivali na razvoj manjšinskega življenja v Mariboru in kako je s pomocjo posameznih clenov mirovne pogodbe lahko prišlo do izoblikovanja krovne organizacije. Poleg tega preucujem problem zlorabljanja društvenega življenja v politicne namene.
Keywords: mirovna pogodba, manjšinske pravice, Kulturbund, jugoslovanski Nemci, nemška društva
Published: 15.03.2012; Views: 1854; Downloads: 265
.pdf Full text (1,93 MB)

3.
DELOVANJE CELJSKEGA MESTNEGA SVETA MED LETI 1919 IN 1921
Marjetka Jug, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Po koncu prve svetovne vojne je oblast v Celju prišla v slovenske roke. Po naročilu Narodne vlade je odšel v Celje tajnik dr. Friderik Lukan, da bi prevzel okrajno glavarstvo in kot vladni komisar tudi gerentsko upravo mestne občine. Prevzem se je vršil 6. novembra 1918 na magistratu ob navzočnosti komisije Narodnega sveta. Razmerje med obema nacionalnima skupinama (Nemci, Slovenci) se je v prvih povojnih letih povsem spremenilo. Slovenci so se čez noč spremenili iz hlapcev v gospodarje. Začela se je slovenizacija celjskega mesta. Do konca leta 1919 je Celje zapustila vrsta uglednih nemških meščanov. Večina profesorjev, uradnikov, sodnikov je namreč kar čez noč ostala brez služb in se bila prisiljena vrniti v Avstrijo. Tudi v samem gerentskem svetu ni bil zastopan niti en Nemec. V časniku Nova doba so se dan za dnem pojavljali članki, ki so zahtevali čiščenje vsega, kar je bilo nemškega. V samem Celju in okolici so morali imeti obrtniki in trgovci po slovenskem prevzemu oblasti slovenske napise, kajti uradni jezik je postal slovenski. Da je bilo čiščenje Celja več kot uspešno, pa je pokazal popis prebivalstva leta 1921. V mestu so namreč našteli samo 859 oseb z nemškim maternim jezikom, kar je predstavljalo le 11,1 % celjskega prebivalstva. Gerentje so vodili Celje do prvih občinskih volitev v Kraljevini SHS, ki so bile 26. aprila 1921. Volilna pravica je bila splošna, enaka in tajna s proporcem. Ženske še niso imele volilne pravice. V Celju so bile za občinske volitve vložene štiri kandidatne liste, zmagovalka pa je bila Jugoslovanska demokratska stranka. To leto pa je bilo za Celje posebno tudi zato, ker je dobilo prvega slovenskega župana dr. Jura Hrašovca. V prvih povojnih letih se je mesto srečevalo tudi s pomanjkanjem hrane, osnovnih življenjskih potrebščin ter s stanovanjskimi problemi, kot številna druga slovenska in seveda tudi evropska mesta. Po prevratu pa so slovenska postala številna društva in šole.
Keywords: gerentska uprava, mestna občina, Narodni svet, razmerje med Nemci in Slovenci, slovenizacija celjskega mesta, popis prebivalstva leta 1921, občinske volitve leta 1921, Jugoslovanska demokratska stranka, županske volitve, dr. Juro Hrašovec.
Published: 02.08.2012; Views: 2057; Downloads: 199
.pdf Full text (2,30 MB)

4.
Poslovna pogajanja z nemškimi partnerji
Martina Lončar, 2016, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je preučiti in podrobneje predstaviti poslovna pogajanja z nemškimi partnerji. Naslednji namen je tudi intervjuvati oziroma pridobiti mnenje o tem, kako poteka pogajalski proces v podjetju Unior Kovaška industrija d. d. ter kako poteka pogajalski proces z njihovimi nemškimi partnerji. V teoretičnem delu bomo opredelili, kaj je pogajanje, značilnosti poslovnih pogajanj, proces poslovnih pogajanj, ki ga je na podlagi različnih raziskovanj generirala množica različnih avtorjev. Po tem se bomo tudi dotaknili tehnik in taktik poslovnih pogajanj, ki so jih zapisali različni avtorji, na koncu pa se bomo dotaknili stilov poslovnih pogajanj. Dotaknili se bomo tudi nemškega pogajalskega sloga. V tem delu magistrskega dela bomo povedali več o zgodovini Nemčije ter njihovi kulturi oziroma o tem, kako kultura vpliva na poslovna pogajanja z nemškimi partnerji. Kadar govorimo o pomenu kulture, se moramo zavedati, v kakršni meri čas vpliva na pogajanja. Ker obstajajo kulturne razlike med Nemčijo in Slovenijo, se razlike kažejo tudi v etiki in bontonu. Poglavlje bomo zaključili s pomembnostjo komunikacije kot enega od dejavnikov za uspešno zaključena pogajanja. V naslednjem poglavlju bomo povedali nekaj o podjetju Unior Kovaška industrija d. d. Podjetje, ki se ukvarja z izdelavo orodja za nemške partnerje, je tipični primer iz prakse, kjer se pogajanja z nemškimi partnerji dogajajo skoraj vsak dan. V praktičnem delu magistrskega dela bomo opravili intervju s pogajalcem iz podjetja Unior Kovaška industrija d. d. Na podlagi intervjuja bomo s pomočjo ustrezne metodologije potrdili ali zavrnili zastavljene raziskovalne hipoteze. V sklepu magistrskega dela bomo predstavili ključne ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo raziskovalnega dela magistrskega dela.
Keywords: pogajanja, poslovna pogajanja, poslovna pogajanja z nemškimi partnerji, stili in taktike poslovnih pogajanj, poslovna pogajanja med slovenci in nemci, nemški pogajalski slog, pogajanja z nemci
Published: 09.03.2016; Views: 1330; Downloads: 160
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
PRAVNOPOLITIČNI POLOŽAJ NEMŠKE MANJŠINE NA POLJSKEM Z VIDIKA MEDNARODNEGA PRAVA
Inga Golob, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na pravnopolitični položaj nemške manjšine na Poljskem z vidika mednarodnega prava. V uvodu predstavi problem bega in izgona Nemcev ob koncu druge svetovne vojne, ter s tem povezan problem Potsdamske konference, v luči že tedaj veljavne IV. Haaške konvencije o zakonih in običajih vojne na kopnem iz leta 1907. Naloga se v nadaljevanju osredotoča na pravnopolitični položaj preostale nemške manjšine na Poljskem v času po koncu komunističnega režima. V tem smislu obravnava jezikovne pravice na področju šolstva, medijev, dvojezične označbe krajev, rabe jezika pred upravnimi oblastmi, pravico do politične soudeležbe in verske pravice. Temu sledi ocena skladnosti z obveznostmi, kot izhajajo iz mednarodnih dokumentov, h katerim je pristopila Poljska na področju varstva manjšinskih pravic. V ta namen obravnava implementacijo naslednjih dokumentov: Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (člen 27), Deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, skladnost z načeli priporočil/smernic v okviru OVSE, Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, Protidiskriminacijske direktive 2000/43/ES. Predstavljen je problem odsotnosti pristopa k Protokolu št. 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Na koncu so predstavljeni zaključki in predlogi v smeri boljše implementacije obravnavanih instrumentov.
Keywords: pravnopolitični položaj, nemška manjšina, Poljska, Nemci, mednarodno pravo, beg in izgon Nemcev, Potsdamski sporazum, IV. Haaška konvencija 1907, pravice manjšine, jezikovne pravice, šolstvo, mediji, raba jezika, politična soudeležba, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, Nemško-poljska pogodba o dobrem sosedstvu in prijateljskem sodelovanju, Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin, Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, direktiva 2000/43/ES
Published: 15.11.2016; Views: 832; Downloads: 99
.pdf Full text (1,94 MB)

6.
DELOVANJE NOTARIATA V MARIBORU PO LETU 1918
Tomaž Čelig, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je zgodovinsko-kronološka predstavitev notariata, s poudarkom na notarjih, ki so ta poklic opravljali v Mariboru med letoma 1918 in 1945. Institut notariata je bil deležen burnih sprememb skozi čas tako pri nas, v Sloveniji (Mariboru), kot tudi drugod po Evropi (sploh v zahodnem delu), kjer je našel svoj domicil in se razvijal kot nepogrešljiv del družbe. Beseda notar predstavlja termin, ki je bil ves čas svojega obstoja »na prepihu«. Da bi jo resnično razumeli, se je potrebno vrniti na začetek, k nastanku pisave in njeni vseobsegajoči sporočilnosti. Miniti je moralo precej časa, da se je pismenost izvila iz primeža privilegiranih slojev. A ko se je to zgodilo, je postala temeljno orodje (preprosti, neuki ljudje so jo razumeli kot nekaj božanskega) za prenašanje sporočilnosti in različnih obvez glede zapisanega. Zgodovina se je tako precej časa srečevala z raznimi pisarji in tabelioni, ki so sicer igrali pomembno vlogo v takratnih družbah, a šele z nastopom notarja, kot ga poznamo v zadnjih nekaj stoletjih, je dobil ta poklic status, ki si ga resnično zasluži. Notarja dojemamo kot osebo, ki jo odlikujeta neodvisnost in nepristranskost. Laična javnost je s pomočjo cenenega političnega apologetstva (tudi danes se mnogi novinarji tematike notariata lotevajo zelo površno) v raznih časopisnih člankih spodnašala nujnost njihovega obstoja in jih zrelativizirala na izraz pisarja, ki z blagoslovom države opravlja svojo storitev za visoko ceno. Da so se notarji znebili te etikete, so potrebovali precej časa. Metodologija, ki sem jo uporabil pri pisanju diplomskega dela, temelji predvsem na proučevanju arhivskega gradiva notarjev (med letoma 1918 in 1945), ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor (dalje PAM), sloni pa na strokovni literaturi in časnikih iz tistega obdobja. Veliko tega gradiva se je skozi zgodovina uničilo in izgubilo, medtem ko je gradivo trenutno aktivnih notarjev (po letu 1995) še vedno arhivirano – ali v zasebnem arhivu notarjev samih ali pri tistih, ki so od upokojenih notarjev na podlagi sklepa izvršnega odbora Notarske zbornice Slovenije prevzeli notarski arhiv v nadaljnjo hrambo. Vpogled v notarske knjige in izvirnike notarskih listin, ki jih hrani PAM (obdobje 1918‒1945), daje številne odgovore, vezane na dinamiko in obsežnost notarskega dela posameznih notarjev. Po letu 1945, ko je revolucionarna oblast ukinila notariat, smo morali čakati dolgih 50 let, da je prišlo do imenovanja novih, prvih notarjev v samostojni Republiki Sloveniji. S tem pa se je začelo novo poglavje notariata tudi v Mariboru.
Keywords: pisar, notar, notarski zapis, neodvisnost, žig, pečat, podpis, pogodbene stranke, jezik, Ivo Šorli, Nemci, Maribor
Published: 07.10.2016; Views: 703; Downloads: 81
.pdf Full text (2,48 MB)

7.
Diskurzni konstukt medkulturnih razmerij na primeru nemških avstralcev
Mario Tavčar, 2017, master's thesis

Abstract: To magistrsko delo obravnava diskurzne in kulturne vezi med Nemci in Avstralci ter predstavlja analizo številnih raznolikih medkulturnih vidikov kultur v stiku, ki temeljijo na analizi konkretnih člankov in na literaturi. V teoretičnem delu je predstavljen, pojasnjen in povezan teoretični okvir, ki je pomemben za empirični del te teze. Poleg tega se teoretični del osredotoča na konkretne kulturne koncepte, kot so imigracija, kulturna distanca, kulturni šok in kulturna diverziteta, s katerimi poskuša prikazati podobo kulturnih stikov med obema narodoma, ki jo nadalje dopolnjujejo teoretični pojmi integracije/adaptacija, faze prilagajanja in ji nazadnje sledi pojem medkulturnega dialoga, ki predstavlja in zaključuje teoretični okvir te naloge. izrecno izbran teoretični okvir, ki je bistvenega pomena za empirični del naloge. Glavna hipoteza vključuje številne cilje, ki jih poskuša smiselno razložiti z uporabo teoretičnih opažanj, verodostojnih člankov in primerne literature v naslednjem empiričnem delu. Z analizo je preverjana hipoteza, da je Avstralija za imigrante z nemško govorečih področij ugodni cilj za emigracijo oz. ali se v njej počutijo dobrodošli. Naloga si tako prizadeva prikazati trenutne razmere, ki obstajajo med Nemci in Avstralci, tako da ponazarja, kako deluje nemška kultura v Avstraliji in razkriva njen jezikovni status. Naloga ponuja tudi širši kontekst, saj predstavi zgodovinski pregled nemškega priseljevanja. Empirični del sestavlja konkretna in specifična diskurzna analiza 10 člankov, ki ji sledi podrobna razlaga ter temeljit zaključek. Namen analize, ki temelji na teoretičnih konceptih iz teoretskega dela, je dokazati oz. odkloniti osrednjo hipotezo. Rezultati analize kažejo, da je osrednja hipoteza naloge v glavnem potrjena.
Keywords: Imigracija, integracija, medkulturni dialog, kulturna diverziteta, diskurzna analiza, Nemci v Avstraliji, Avstralci v Nemčiji
Published: 11.10.2017; Views: 628; Downloads: 122
.pdf Full text (1,58 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica