| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 150
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
52.
53.
Primerjava ureditve zakonodajnega organa ter zakonodajnega postopka v ustavah Slovenije, Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije in Nemčije
Bor Rotar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V tej diplomski nalogi smo predstavili temeljne značilnosti zakonodajnih organov in ustav Slovenije, Belgije, Danske, Finske, Francije in Nemčije. Pregledali smo zgodovinski razvoj ustav in zakonodajnih organov teh držav. Pri tem smo preučili pomembnejše dogodke, ki so vplivali na razvoj posamezne ustave. Ugotavljali smo razlike med sprejetjem zakona v predsedniškem sistemu in sistemu ustavne monarhije. Pri omenjenih državah smo pregledali sestavo, pristojnosti, volilni sistem, funkcije, nosilce zakonodajne pobude, postopke sprejetja zakona, razglasitev zakona in zahteve za razpis referenduma pri omenjenih državah. Pri sestavi smo opazovali razlike med posameznimi državami in strukturo njihovega zakonodajnega organa. Pri volilnem sistemu smo pregledali postopek, po katerem so člani voljeni v zakonodajno telo, in ugotavljali razlike med državami. Preučevali smo razlike med volilnimi sistemi, pri čemer je bil pomemben volilni sistem v Zvezni republiki Nemčiji, ki uporablja tako proporcionalni kakor tudi večinski volilni sistem. V zadnjem delu smo naredili še stavčno analizo ustav s programom Simple Concordance Program. Preučevali smo Ustavo Združenih držav Amerike in Ustavo Kraljevine Belgije ter ugotavljali, ali so razlike v uporabi besedišča. Najprej smo izpisali besede, ki se pojavljajo v posamezni ustavi, nato pa smo jih primerjali z besedami, ki se pojavijo v drugi ustavi. Ugotovili smo, da je večinski volilni sistem učinkovitejši od proporcionalnega volilnega sistema glede stabilnosti vlade. Ugotovili smo tudi, da ni bistvenih razlik pri sprejemanju zakona, ki bi določile, kateri sistem je boljši, predsedniški ali ustavna monarhija, ter da primerjava besedišča Ustave Združenih držav Amerike in Ustave Kraljevine Belgije ni zadostno merilo za ugotavljanje razlik v ureditvi zakonodajnega organa teh dveh držav.
Keywords: ustave, zakonodaja, zakonodajna telesa, volilni sistemi, Slovenija, Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, primerjave, diplomske naloge
Published: 22.04.2015; Views: 1126; Downloads: 264
.pdf Full text (481,62 KB)

54.
Policijska pooblastila in varstvo človekovih pravic pri kontroli prometa - mednarodna primerjava med Slovenijo, Nemčijo in Združenimi državami Amerike
Tjaša Magdič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Organiziranost policije se razlikuje od države do države in s tem prihaja do razlike tudi pri delovanju policije - odvisna je od političnega sistema posamezne države. Slovenija ima policijo razdeljeno na tri ravni, to so: generalna policijska uprava, policijska uprava in policijska postaja. V Nemčiji je organiziranost nekoliko drugačna, saj je že sama država organizirana drugače. Vodstvo policije nadzoruje zvezna policija, na vmesni stopnji je zvezni kriminalistični urad in na začetni stopnji deželna policija. Organiziranost policije Združenih držav Amerike je bilo nekoliko težje razvozlati, saj se pojavlja kar nekaj različnih ureditev. Vendar se ureditev ne razlikuje preveč od slovenske organizacije policije, s tem da je slovenska razdeljena na tri ravni, ameriška pa na štiri ravni in več podravni. To bi verjetno lahko pripisali velikosti države in njeni ureditvi. Tako se policija Združenih držav Amerike deli na zvezno, državno (državna in patruljna policija), okrajna (šerifovi oddelki, okrajna policija) in lokalna policija. Vse tri države imajo na koncu policijske oblasti uniformirane policiste, ki opravijo največ policijskih nalog in so najpogosteje v stiku z ljudmi. Osnovna policijska pooblastila in naloge se ne razlikujejo preveč, razen če gremo preverjat v podrobnosti, potem opazimo nekatere razlike. Naloge so kar poenotene po državah, saj je cilj vsake državne policije, da varuje svoje državljane pred življenjskimi nevarnostmi in varuje njihovo imetje ter da vzpostavlja red in mir v državi. Do večjih razlik prihaja pri policijskih postopkih pri zaslišanju osumljencev, hišnih preiskavah in prav tako pri postopkih kontrole prometa. Vsaka država ima v ustavi zapisane človekove pravice, ki se jih ne sme kršiti. Zato morajo policisti biti previdni v postopkih da ne prihaja do nepravilnosti ali kršitev. Ker pa velikokrat prihaja do kršitev človekovih pravic, so države uvedle nadzor nad delom policije, ki pomaga državljanom, da se počutijo varne.
Keywords: policija, policijska pooblastila, kontrola prometa, človekove pravice, kršitve, Slovenija, Nemčija, Združene države Amerike, ZDA, primerjave, diplomske naloge
Published: 20.04.2015; Views: 1152; Downloads: 216
.pdf Full text (635,84 KB)

55.
Karierni sistem poklicnih vojakov - mednarodna primerjava
Miran Babič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi vzdrževanja dragega naborniškega sistema so nekatere države pričele s postopnim zmanjševanjem obsega pripadnikov oboroženih sil, kar je posledično privedlo do ukinitve obveznega služenja vojaškega roka. Z odločitvijo za profesionalizacijo se je tako v Slovenski vojski kot tudi v tujih oboroženih silah pojavila potreba po poklicnih vojakih. Vojska nastopa kot delodajalec, vojaški poklic pa se je uveljavil na trgu delovne sile. Vse te spremembe so privedle do drugačnega pristopa glede načrtovanja in razvoja kadrov. Delo v vojski pomeni biti sestavni del hierarhične lestvice, ki zajema vojake, podčastnike, častnike, vojaške uslužbence in civilne osebe, sleherni sestavni del pa je neposredno povezan z razvojem poklicne poti % s kariero. Primerjava kariernih sistemov poklicnih vojakov oboroženih sil Avstrije, Nemčije, Združenih držav Amerike in Slovenije kaže določene podobnosti pa tudi razlike. Podobnosti so naslednje: za poklicne vojake omenjenih držav velja, da podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas; po končanem osnovnem usposabljanju so razporejeni v enote na vojaške formacijske dolžnosti, kjer morajo glede na potrebe delovnega mesta določeni vojaki opraviti še specialistično usposabljanje; po določenem času v sistemu in ob izpolnjevanju pogojev lahko napredujejo in preidejo med podčastnike; ko pripadnikom preteče pogodba o zaposlitvi, jo lahko podaljšajo, če obstajajo potrebe po vojaških delovnih mestih in če to tudi sami želijo. Pri odhodu iz vojaškega sistema obstaja nekaj razlik. Tako v oboroženih silah Avstrije in Nemčije Služba za pridobitev poklicne kvalifikacije poskrbi in pripravi posameznika za civilni poklic ter mu pomaga pri pridobitvi nove zaposlitve. Za pripadnike ameriških oboroženih sil, ki zapuščajo vojaške vrste, vojaški sistem s pomočjo raznih programov pomaga pri vrnitvi v civilno življenje. V Slovenski vojski je poklicna pot vojaka zakonsko omejena s starostjo 45 let. Če je bil pripadnik v aktivni vojaški službi najmanj 15 let, mu po Zakonu o obrambi pripadajo pravice do odpravnine, drugega delovnega mesta v okviru ministrstva za obrambo ali pa prekvalifikacija za drug poklic.
Keywords: vojska, profesionalizacija, poklicni vojaki, karierni sistem, mednarodna primerjava, Slovenija, Avstrija, Nemčija, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Published: 10.04.2015; Views: 924; Downloads: 249
.pdf Full text (565,64 KB)

56.
Omejevanje kriminalitete zlorabe drog : primerjava med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo
Simon Zupančič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Omejevanje kriminalitete zlorabe drog sem pisal o zakonodajnih, zdravstvenih, socioloških ter institucionalnih bojih zoper kriminaliteto prepovedanih drog v Republiki Sloveniji in Zvezni republiki Nemčiji ter njuno primerjavo. Opisal sem stanje kriminalitete drog, ki zajema podatke o uživalcih ter podatke o rezultatih policijskih ukrepov. Poleg ukrepov represivnih organov obeh držav sem raziskal izvenvladne ter vladne prevencijske institucije, prav tako pa sem raziskal delovanje zdravstvenih ukrepov. V kratkem pregledu sta opisana tudi strategija Evropske unije za področje omejevanja kriminalitete prepovedanih drog ter delovanje Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, kateri ima pregled nad članicami Evropske unije. Diplomsko delo je pregled nad sprejetimi ukrepi obeh držav pri omejevanju kriminalitete zlorabe drog. Zaradi mednarodne vključenosti obeh držav so zakoni, ter posledično akcijski načrti držav, diktirani pod okriljem Konvencije Združenih narodov. Dejansko stanje uradne statistike je zajeto v tabelah, ki navajajo zasežene količine prepovedanih drog in smrtne primere, ki so posledica uživanja drog ter število kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami.
Keywords: droge, zloraba drog, kriminaliteta, preprečevanje, omejevanje, Slovenija, Nemčija, primerjave, diplomske naloge
Published: 19.02.2014; Views: 761; Downloads: 109
.pdf Full text (500,29 KB)

57.
Preiskovanje umorov - odmevnejši primeri v Sloveniji in Nemčiji : analiza načinov preiskovanja glede na motiv storilcev
Patricija Krajnc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo razlike oziroma podobnosti med Slovenijo in Nemčijo na področju preiskovanja umorov. Da bi bilo vse skupaj bolj dinamično, predstavljamo dva primera, ki sta si v osnovi različna že po motivu, samem načinu in klasifikaciji, razlikujeta pa se tudi v številu let preiskovanja. Na podlagi tega smo opisali problematiko nerešenih primerov umorov in ugotovili, da jih imamo v Sloveniji okoli 31, medtem ko je v Nemčiji več kot 700 nerešenih primerov. Ugotavljamo, da se je stopnja umorov v Sloveniji drastično znižala po sprejetju novega kazenskega zakonika leta 2008, v zadnjem času pa počasi spet narašča, čeprav ves čas niha, medtem ko v Nemčiji od leta 2001 počasi upada. Kljub temu, da javnost policiji ni najbolj naklonjena in ne zaupa vanjo, so naši kriminalisti na področju preiskovanja umorov presenetljivo zelo uspešni in kljub temu, da nimajo možnosti uporabe nekaterih sistemov ter drugih podpornih dejavnikov (uporaba psihološkega profiliranja, operativna kriminalistična analiza, ViCLAS ipd.) kot jih imajo druge države, že peto leto zapored beležijo 100 % preiskanost. Ugotavljamo, da je v Sloveniji čedalje več množičnih umorov, ki spadajo predvsem v domeno družinskih tragedij, katerih motivi so pogosto družinski spori, ljubosumje ipd., medtem ko so za Nemčijo značilni t. i. »umori iz časti«.
Keywords: umori, storilci, morilci, motivi, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, primeri, Nemčija, Slovenija, diplomske naloge
Published: 22.11.2013; Views: 2476; Downloads: 449
.pdf Full text (1,80 MB)

58.
ZUNANJA TRGOVINA NEMČIJE
Natalija Žerjav, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Nemčija je eno od najbolj razvitih svetovnih gospodarstev in hkrati precej odprto gospodarstvo. Ima močan izvozni sektor, saj izvozi okoli 40% vrednosti svojega bruto domačega proizvoda in je glede na izvoz druga največja svetovna trgovinska velesila. Že pred davnimi leti so nemški ekonomisti govorili o mednarodnem trgovanju. Tako je na primer nemški ekonomist Friedrich List poudarjal, da je ameriško konkurenco treba zaščititi pred angleško, ščititi pa jo je treba tako dolgo, dokler sama ne bo postala dovolj konkurenčna. Pomembno pri tem je, da ne uničiš tuje konkurence, ampak okrepiš svojo. Zagovarjal je tudi zaščito industrije, ne pa kmetijstva. Ta ideja je še dandanes »živa« zaradi tega, ker so koristi tistih, ki z zaščito pridobijo, neprimerno večje od stroškov tistih, ki jih utrpijo. Te ideje so v Nemčiji postale realnost, tako vsaj kažejo vsi ekonomski kazalniki, ki jih bomo v nadaljevanju tudi opisali. V letu 2008 je svet zajela svetovna gospodarska kriza. Njene posledice, kot so na primer upad števila zaposlenih, zmanjšanje kupne moči prebivalstva, počasnejša gospodarska rast itd.,so vidne tudi v nemškem gospodarstvu. V nadaljevanju bomo natančneje predstavili, kakšno je trenutno stanje nemškega gospodarstva. Zaradi vse večje prisotnosti globalizacije in medsebojne povezanosti med državami se je vpliv finančne in gospodarske krize hitro preselil v avtomobilsko industrijo, ki je najpomembnejša industrija v Nemčiji in predstavlja delovno mesto za vsakega sedmega prebivalca Nemčije. Povpraševanje po avtomobilih je močno upadlo, kopičile so se zaloge vozil, naraščali so stroški skladiščenja, proizvodnja je močno upadla, ponekod celo ustavila in posledično so ljudje ostali brez zaposlitve.
Keywords: zunanja trgovina, Nemčija, gospodarski kazalniki, avtomobilska industrija, izvoz, uvoz, trgovinska bilanca
Published: 05.11.2013; Views: 1192; Downloads: 90
.pdf Full text (951,80 KB)

59.
Sporazum o priznanju krivde - primerjalni pogled na slovensko ureditev : diplomsko delo univerzitetnega študija
Sara Železnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Sporazum o priznanju krivde se je razvil v angloameriškem pravnem sistemu že pred sedemsto leti. Resničen razcvet pa je doživel v osemnajstem stoletju v Združenih državah Amerike [v nadaljevanju ZDA], kjer že več kot stoletje predstavlja najbolj pogost način reševanja kazenskih zadev. Institut se je zaradi svoje ekonomičnosti in praktičnosti širil tudi v pravne sisteme kontinentalnega prava. Poleg ameriške, smo preučili ureditev zakonodaje in prakse v Nemčiji, kjer so se sporazumi razvijali skozi več kot tridesetletno neformalno prakso. Ta institut pa najdemo tudi po ostalih evropskih državah; državah bivše Jugoslavije, Francije, Italije, Irske, idr. Za strokovno javnost implementacija sporazuma o priznanju krivde v slovensko kazensko pravo v letu 2012 zato ni presenečenje. Kljub temu, da sta Nemčija in Slovenija predstavnici kontinentalnega prava, je slovenska zakonska ureditev sporazuma ostala zvesta njegovemu angloameriškemu izvirniku. Nemčija pa tudi po desetletjih prakse sporazumov ostaja skopa v svoji zakonodaji o tem institutu in razvija posebno obliko, kjer ima sodnik osrednjo vlogo v poteku pogajanj. Kljub stalnemu razvoju instituta in razlikah v zakonodajnih ureditvah posameznih držav, ostaja klasični sporazum o priznanju krivde enak po celem svetu: v zameno za priznanje krivde se obdolžencu zniža kazenska sankcija. Primerjava zakonodajnih ureditev in praktičnih izvedb sporazuma med ZDA, Nemčijo in Slovenijo je pokazala, kako pomembne so posledice instituta za celoten državni kazenski sistem. Do pogajanj in sklepanja sporazum pa pravni strokovnjaki ostajajo kritični ter se zavedajo hudih kršitev etičnih norm in človekovih pravic.
Keywords: kazensko pravo, kazenski postopek, kazniva dejanja, storilci, krivda, priznanje, sporazum o priznanju krivde, ZDA, Nemčija, Slovenija, primerjave, diplomske naloge, plea bargain
Published: 08.08.2013; Views: 2465; Downloads: 508
.pdf Full text (512,71 KB)

60.
Vzpon desničarskega terorizma v Nemčiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Gregor Komplet, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Teroristi izvajajo nasilna dejanja usmerjena proti civilistom ali civilnim ustanovam za dosego željenih ciljev. Njihovi cilji so lahko politični ali pa ustrahovanje množic za ustvarjanje nereda in s tem propad vladajočih sil. Drastične spremembe v Evropi v zadnjih letih, kot sta ekonomska kriza in visoka brezaposlenost ter vse večji val emigrantov v razvitejše države in s tem povečanje multikulturnosti, ustvarjajo vse večji val ekstremnih desničarskih napadov. Vsa ta podoba Evrope nevarno spominja na prejšno veliko ekonomsko krizo v 20. letih prejšnjega stoletja, ko so se nekatere skrajno desničarske politične stranke povzpele do same oblasti v svojih državah ter s tem povzročile svetovno morijo v obliki druge svetovne vojne. Zaradi vsega tega so v Zvezni republiki Nemčiji še posebej pozorni na ekstremne desničarske združbe. Kljub temu pa so oblasti spregledale vrsto terorističnih napadov, ki so se dogajali več kot 10 let, do leta 2011 nad tujimi priseljenci zlasti Turki, izvajali pa so jih trije pripadniki podzemne desničarske teroristične organizacije, ki so jih razkrili povsem po naključju. Primer je šokiral celotno Nemčijo in odkril vrsto nepravilnosti v delovanju varnostnih organov. Kljub temu, da je navzven Nemčija močna gospodarska sila z eno izmed najmanjših stopenj brezaposlenosti, pa se njen vzhodni del še ni socialno in ekonomsko izenačil z zahodnim, 20 let po združitvi. Zato je tam podpora skrajno desničarskim političnim strankam in ostalim desničarskim organizacijam največja ter najprimernejša za prehod v desničarske teroristične skupine, ki so ob še večjem priseljevanju emigrantov dobile svoj zagon.
Keywords: terorizem, desničarski ekstremizem, Nemčija, diplomske naloge
Published: 28.05.2013; Views: 1048; Downloads: 136
.pdf Full text (646,98 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica