| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 150
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Disciplinski postopki v Slovenski vojski
Mateja Kokol, 2016, master's thesis

Abstract: V nalogi potrdim tezo, da glede na naravo dela v Slovenski vojski v primeru kršitev delovnih obveznosti ni potrebna drugačna pravna ureditev in obravnavanje pripadnikov Slovenske vojske kot to velja za ostale javne uslužbence, ter da ureditev disciplinske odgovornosti ne sledi načelu pogodbenosti delovnih razmerij. Ugotovila sem, da je v Sloveniji uveden pogodbeni koncept sklenitve, obstoja in prenehanja delovnega razmerja in da je odstopanje od tega načela mogoče zaznati pri disciplinski odgovornosti, kjer delovnopravna zakonodaja daje delodajalcu kot organizatorju delovnega procesa avtoriteto izvajanja disciplinskih ukrepov in sprejemanje oblastnih odločitev o izrekanju. Pogodbeno načelo delovnih razmerij je razvidno pri določanju disciplinskih sankcij, saj se delavcu oz. javnemu uslužbencu lahko izreče le disciplinski ukrep, ki trajno ne spreminja delovnopravnega položaja delavca. Ureditev disciplinske odgovornosti v Slovenski vojski ne sledi načelu pogodbenosti delovnih razmerij, saj je disciplinski postopek podoben kazenskemu procesu in še vedno je pripadniku Slovenske vojske mogoče izreči disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Slovenska vojska in njeno delovanje je sicer specifično, vendar to ne opravičuje strožjega obravnavanja pripadnikov Slovenske vojske v primeru kršitev vojaške discipline. Vsekakor se disciplinski postopek in ugotavljanje disciplinske odgovornosti pripadnikov Slovenske vojske glede na posebnosti organizacije ne bo mogel v celoti umakniti iz njenega delovanja, vendar je le-ta potreben korenitih sprememb in prenove. V nalogi prav tako potrdim tezo, da disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja ni ustavno skladen glede na 14. člen Ustave Republike Slovenije. Zakon o obrambi kot edini zakon na slovenskem prostoru še vedno ohranja disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Položaj pripadnika Slovenske vojske se od javnega uslužbenca ne razlikuje bistveno, oba namreč skleneta delovno razmerje s pogodbo o zaposlitvi, oba sta dolžna spoštovati in izpolnjevati delovne obveznosti, v primeru kršitev le-teh sta tudi disciplinsko odgovorna. Ob tem pa je mogoče obema v primeru kršitev delovnih obveznosti izredno ali redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, iz česar izhaja, da sporna določba Zakona o obrambi sploh ni potrebna, saj se pogodba o zaposlitvi zaradi krivdnih razlogov, pripadniku Slovenske vojske lahko tudi odpove. Zakon, ki daje pooblastilo delodajalcu, da lahko ob ugotovljeni težji kršitvi vojaške discipline izreče disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, pripadnika Slovenske vojske obravnava drugače, strožje, in s tem različno ureja enaka oz. podobna položaja, ne da bi za to imel razumen razlog. Tezo drugačnega urejanja disciplinske odgovornosti pripadnikov Slovenske vojske sem analizirala tudi iz primerjalno pravnega vidika, tako da sem pregledala ureditev disciplinske odgovornosti uradnikov in vojakov v Nemčiji. V Nemčiji ne velja enotnost urejanja individualnih delovnih in uslužbenskih razmerij. Vojaško službeno razmerje oz. uradniško razmerje ne nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi, temveč z aktom o imenovanju. Zato v Nemčiji ne moremo govoriti o pogodbenosti delovnih razmerij, saj pogodb o zaposlitvi ne sklepajo. Glede na navedeno uradniku ali vojaku v primeru kršitev službenih obveznosti, tudi ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi, temveč ga je mogoče z disciplinskim ukrepom odpustiti iz uradniško – službenega razmerja.
Keywords: vojak, javni uslužbenec, delavec, delovno razmerje, disciplinska odgovornost, disciplinski ukrep, Slovenija, Nemčija
Published: 15.09.2016; Views: 976; Downloads: 148
.pdf Full text (1,08 MB)

32.
Pomen izogibanja dvojnega obdavčevanja pri obdavčitvi pravnih oseb z analizo sklenjenih sporazumov z izbranimi državami
Martina Angelini, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je obravnavana problematika mednarodnega dvojnega obdavčevanja dohodkov pravnih oseb skozi analizo ukrepov za izogibanje dvojnega obdavčevanja tako na nacionalni kot bilateralni ravni. Podana je analiza določb slovenskega korporacijskega zakona, ki so relevantne za preprečevanje dvojnega obdavčevanja rezidentov na podlagi svetovnega dohodka kot tudi nerezidentov za dohodke z virom v Sloveniji. Poseben poudarek je namenjen povezanim osebam, od analize različnih zakonskih opredelitev pojma povezanih oseb do analize določb zakona, ki obravnava obdavčitev povezanih oseb. Opravljena je primerjalna analiza treh mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, in sicer z Nemčijo, Italijo in Srbijo. Sporazumi temeljijo na Vzorčni konvenciji OECD, ki skupaj s komentarjem predstavlja pomemben inštrument pri izogibanju dvojnega obdavčevanja. Primerjalno so analizirani sistemi obdavčitve pravnih oseb v izbranih državah s poudarkom na unilateralnih merilih za odpravo dvojnega obdavčevanja. Teoretične podlage in zakonske rešitve so podkrepljene s številnimi primeri, kar nalogi daje pomembno uporabno vrednost. Slovenija kot članica Evropske unije je podvržena pravnemu redu te skupnosti, zato so v nalogi analizirane nekatere sodbe Sodišča EU, ki obravnavajo problematiko dvojnega obdavčevanja.
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, dvojno obdavčevanje, Italija, Srbija, Nemčija, metoda odbitka, metoda oprostitve, davčni odtegljaj, Vzorčna konvencija OECD, načelo svetovnega dohodka, načelo vira
Published: 15.09.2016; Views: 1483; Downloads: 175
.pdf Full text (1,76 MB)

33.
OCENJEVANJE DEJAVNIKOV OSEBNE POTROŠNJE V ŠPANIJI IN NEMČIJI
Vesna Laurenčak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo z empirično analizo potrošne funkcije Španije in Nemčije ter njuno medsebojno primerjavo. Najprej smo se osredotočili na osebno potrošnjo, povzeli teorijo osebne potrošnje, potrošnih funkcij in poiskali že obstoječe študije na temo analize osebne potrošnje. Nato smo naredili empirično analizo po metodi najmanjših kvadratov. Opredelili smo spremenljivke, za testiranje smo izbrali dohodek, obrestno mero in potrošnjo v preteklem obdobju, za njih smo predvideli, da vplivajo na potrošnjo. Na portalu Eurostat smo poiskali četrtletne podatke med leti 1996 in 2014 in jih obdelovali z računalniškim programom EVeiws. Izbrali smo funkcije za analizo. Na podlagi opravljenih testov smo izbrali najboljši funkciji izbranih držav in na njiju preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. V sklepu smo naredili primerjalno analizo ocenjevanih funkcij izbranih držav.
Keywords: osebna potrošnja, metoda najmanjših kvadratov, Španija, Nemčija
Published: 26.08.2016; Views: 643; Downloads: 70
.pdf Full text (2,08 MB)

34.
Učinkovitost izvajanja denarne politike v okolju »ničelne spodnje meje« obrestnih mer centralne banke
Mateja Pavlič, 2016, master's thesis

Abstract: Svetovne centralne banke so po finančni krizi v 2007 znižale ključne obrestne mere, ki so do leta 2015 dosegle ravni blizu nič. Nominalna obrestna mera je omejena z ničelno spodnjo mejo, pri kateri je nadaljnje ukrepanje centralne banke z zniževanjem obrestne mere omejeno. Centralna banka ima sicer še vedno na voljo druge ukrepe ekspanzivne denarne politike, s katerimi lahko spodbudi rast gospodarstva in inflacije ob njuni odsotnosti, vendar mora biti za uspešnost teh ukrepov zagotovljena odzivnost obrestnih mer na tovrstne ukrepe. Potencialno odzivnost obrestnih mer oziroma tržnih donosnosti državnih obveznic Nemčije, Italije in Španije na objave makroekonomskih podatkov smo merili s pomočjo regresijske enačbe, s čimer smo želeli prikazati potencial za uspešnost ekspanzivne denarne politike v Evrosistemu, kljub znižanju ključne obrestne mere Evropske centralne banke blizu ničelne spodnje meje po letu 2012. Ugotovili smo, da je odzivnost tržnih donosnosti Nemčije v obdobju ničelne spodnje meje obrestne mere zmanjšana, medtem ko so tržne donosnosti Italije in Španije, kakor tudi nemške tržne donosnosti na daljšem delu krivulje, kljub ničelni spodnji meji obrestne mere še vedno odzivne na objave gospodarskih podatkov.
Keywords: denarna politika, ničelna spodnja meja, obrestnih mer, ključna obrestna mera, tržne donosnosti državnih obveznic, Nemčija, Italija, Španija
Published: 05.07.2016; Views: 886; Downloads: 96
.pdf Full text (1,47 MB)

35.
Nemčija med letoma 1933 in 1941 v luči časnikov Slovenec in Slovenski narod
Anja Vanček, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski nalogi se ukvarjam z obdobjem v zgodovini Nemčije med letoma 1933 in 1941 v luči časnikov Slovenec in Slovenski narod. To obdobje je za ves svet imelo usodne posledice. Po zlomu newyorške borze v letu 1929 je do krize prišlo tudi po Evropi, le-to pa je izjemno občutila Nemčija, ki je bila močno vezana na ameriške kredite, ki jih je začela dobivati po prvi svetovni vojni. Leta 1933 je Paul von Hindenburg imenoval Adolfa Hitlerja za nemškega kanclerja. Nacionalsocialisti so potrebovali le nekaj mesecev, da so ukinili demokratične vzvode oblasti in v državi uvedli diktaturo. Da niso spoštovali predpisov, določenih v Versajski pogodbi, so jim omogočale tudi države zmagovalke s svojo politiko popuščanja. V nekaj letih je Hitlerju iz poražene države uspelo napraviti vojaško velesilo, ki ji je v prvih dveh letih vojne uspelo podjarmiti skoraj celotno Evropo. V diplomski nalogi analiziram časnika Slovenec in Slovenski narod, ki prinašata zanimiv vpogled v trideseta leta dvajsetega stoletja in informacije o tem, kako dobro je bila slovenska javnost obveščena o dejanskih razmerah v nacistični Nemčiji.
Keywords: Nemčija med vojnama, nacionalsocializem, Hitlerjev vzpon, politika popuščanja, druga svetovna vojna
Published: 30.05.2016; Views: 708; Downloads: 89
.pdf Full text (1,20 MB)

36.
OBLIKE ODGOVORNOSTI ČLANOV UPRAVNIH IN NADZORNIH ORGANOV V KAPITALSKIH DRUŽBAH
Klavdija Sabotin, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kapitalske družbe v Sloveniji so urejene v Zakonu o gospodarskih družbah, ki je bil večkrat dopolnjen in spremenjen. V Nemčiji sta d. d. in d. o. o. kot kapitalski družbi urejeni vsaka v svojem zakonu. Sprememba Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) iz leta 2006 je že ob prej obstoječi možnosti dvotirnega upravljanja dodala še enotirno upravljanje. Tako Slovenija in Nemčija v praksi uporabljata dvotirni sistem. V Sloveniji in v Nemčiji se praviloma deležniki vse pogosteje odločajo za uveljavljanje odškodninske in kazenske odgovornosti. Ta odnos se je v veliki meri spremenil zaradi medijev, ki so začeli postavljati bolj neprijetna vprašanja o primerih nastale škode, prav tako so se ljudje začeli spraševati, kako se je lahko to zgodilo. Tako je odgovornost postala resna profesija in je treba to delo upravljati ustrezno.
Keywords: kapitalske družbe, organi upravljanja, delniška družba, nadzorni svet, odškodninska odgovornost, kazenska odgovornost, Slovenija, Nemčija
Published: 24.03.2016; Views: 779; Downloads: 127
.pdf Full text (406,74 KB)

37.
SOVJETSKA ZVEZA V LUČI SLOVENSKIH IN AMERIŠKIH ČASNIKOV V LETIH 1930-1945
Milan Mrđenović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem obravnaval prelomna leta razvoja sovjetskega stalinističnega sistema, ki je kasneje postal vzor mnogim drugim vzhodnoevropskim državam in tudi Jugoslaviji takoj po drugi svetovni vojni. V diplomskem delu sem se osredotočal na mnenja, ki so ga o Sovjetski zvezi pisali slovenski in ameriški časniki tistega obdobja. Pri tem sem si v veliki meri pomagal z literaturo in spomini pomembnih osebnosti tistega časa. Naloga je osredotočena na pet ključnih poglavij, ki so zaznamovala zgodovino Sovjetske zveze v obdobju med leti 1930−1945. Gre za poglavja o stalinizmu, kolektivizaciji in industrializaciji, velikih čistkah, zunanji politiki in drugi svetovni vojni. S pomočjo virov in literature sem poskušal prikazati utrip razmišljanja takratnega časa. Zanimalo me je, koliko so Slovenci v Jugoslaviji in ZDA vedeli o Sovjetski zvezi. V vsakem poglavju se pojavi več ključnih tem, ki sem jih poskušal razložiti. Pojavljajo se teme o ideologiji stalinizma, komunizma, marksizma, delovanju tajne policije, partijskega aparata in delovnih taborišč, o lakoti v Ukrajini, Kominterni, čistkah v vojski in partiji, nemško-sovjetskem pakt, Hitlerju, Stalinu, Rooseveltu, ameriški pomoči med drugo svetovno vojno, ameriških Slovenci in njihovem odnosu do zavezništva s Sovjetsko zvezo itd. V zaključku diplomskega dela sem povzel bistvene ugotovitve iz vsakega poglavja.
Keywords: Stalin, Sovjetska zveza, Rusija, Nemčija, ZDA, boljševiki, komunizem, partija, Rdeča armada, tajna policija, GPU, NKVD, politbiro, centralni komite, Kominterna, kolektivizacija, industrializacija, čistke, gulagi, montirani procesi, ljudska fronta, pakt, zakoni o nevtralnosti, posojilno-najemni zakon, konvoji, Roosevelt, Harriman, časnik.
Published: 15.02.2016; Views: 1229; Downloads: 216
.pdf Full text (1,55 MB)

38.
Poslovna pogajanja podjetja Zottel z nemškimi partnerji
Maja Adam, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu opisujem etične, moralne, kulturne ter še mnoge druge razlike, ki obstajajo med pogajalci v Sloveniji in Nemčiji. Natančneje pa sem opisala tudi nemški pogajalski slog, ter se osredotočila na samo izbiro pogajalcev, njihove vloge pri pogajanjih, na kompleksnost jezika, pomen časa ter drugih običajev. Navedla sem tudi poglavitne značilnosti po katerih nemški pogajalci slovijo ter na katere se moramo ob sami pripravi na pogajanja z njimi orientirati in se jih držati, saj bomo le v tem primeru lahko dosegli za nas ustrezen kompromis oziroma posel. Podjetje Zottel Trade d.o.o. že šest let uspešno promovira in pokriva del nemškega trga. Njihov način poslovanja sem opisala v praktičnem delu magistrske naloge. Teža posameznih značilnosti se tako v Nemčiji kot tudi v drugih državah razlikuje od podjetja do podjetja, obstajajo pa določena pravila, ki jih nemški pogajalci spoštujejo in od njih ne odstopajo. Slednje bi lahko predstavljal čas, ki ima pomembno težo in daje prvi vtis, ki si ga nemški pogajalec ustvari o svojem nasprotniku.
Keywords: Pogajanje, pogajalski partner, pogajalske taktike, kultura, Nemčija.
Published: 23.12.2015; Views: 729; Downloads: 109
.pdf Full text (1,44 MB)

39.
BOLGARI, KNEZ IN EVROPA: KNEŽEVINA BOLGARIJA V LETIH 1878-1886 V LUČI ČASNIKOV SLOVENSKI NAROD IN SLOVENEC
Manja Erman, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Leta 1878 se je končala zadnja v nizu rusko-osmanskih vojn 19. stoletja. Ruska zmaga je dokončno zapečatila usodo nekdaj ogromnega Osmanskega imperija, ki je že dobro stoletje pešalo in izgubljalo ozemlja. Rezultat vojne je bil podpis Sanstefanskega miru, ki je prinesel priznanje neodvisnosti Srbiji, Črni Gori in Romuniji ter po 500 letih ponovno vzpostavitev bolgarske države v obliki kneževine. A uspešna ruska ekspanzija je prestrašila evropske velesile; še posebej je na novem balkanskem zemljevidu izstopala nova država- Velika Bolgarija. Sledila je revizija dogovora v obliki Berlinskega kogresa, ki je Veliko Bolgarijo razkosal na tri dele: na Kneževino Bolgarijo, Vzhodno Rumelijo in Makedonijo. Slednji sta bili vrnjeni pod osmansko oblast. Bolgari so z mešanimi občutki sprejeli velik izziv: po več stoletjih so dobili svojo državo, obenem pa so premogli malo intelektualcev in vodij, ki bi bili izkušeni v političnih veščinah in organizaciji države. Morali so krmariti med evropsko politiko in njenimi ekspanzionističnimi težnjami in, kar je bilo še huje, gasiti notranje politične spore. Hkrati so ves čas razmišljali, kako bi razkosano deželo združili v eno, ne da bi zanetili politični požar. Po uspešni združitvi so bili v najranljivejših trenutkih napadeni s strani sosede, ki bi jim morala stati ob strani, saj se je sama dolgo časa borila za samostojnost. Ko so uspešno rešili še ta problem, pa so nenadoma ostali brez kneza. V tem delu bomo tako spremljali politične dogodke v letih 18781886 v luči slovenskih časnikov Slovenski narod in Slovenec. Spremljali bomo njuno navdušenje in kritiko nad Bolgari, knezom, Evropo, politiko, skratka vse pisanje, ki sta ga tekom osmih let objavila o kneževini in dogajanju znotraj nje. In tega ni bilo malo.
Keywords: kneževina, Bolgarija, Slovenec, Slovenski narod, Aleksander Battenberg, Vzhodna Rumelija, Rusija, Karavelov, Cankov, liberalci, konservativci, radikalci, Srbija, vojna, Osmanska država, Anglija, Nemčija, Plovdivski prevrat, narodno sobranje, volitve
Published: 13.11.2015; Views: 1349; Downloads: 173
.pdf Full text (899,39 KB)

40.
Preiskovanje gospodarskega kriminala v Nemčiji
Erik Tekavec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarska kriminaliteta v povezavi s korupcijo povzroča veliko premoženjsko škodo s čimer ogroža državno blaginjo. Preiskovanje tovrstne kriminalitete je zelo zapleteno in od preiskovalcev zahteva veliko znanja in izkušenj. V zadnjih letih se je javnost in organi pregona v Sloveniji začeli zavedati te problematike in se začeli intenzivno boriti proti njej. Prav nič drugače ni v Nemčiji. V obdobju med 2009-2013 se je število primerov gospodarske kriminalitete v Nemčiji zmanjšalo a materialna škoda ostaja na približno istem nivoju. Najpogostejša kazniva dejanja s področja gospodarske kriminalitete v Nemčiji so: pranje denarja, goljufija, koruptivna kazniva dejanja in kazniva dejanja s področja insolventnosti. V Nemčiji se s pregonom gospodarske kriminalitete ukvarja več institucij- BKA, Landespolizei, BaFin, Steuerfahndung in Zollkriminalamt. V predkazenskem postopku so organi pregona pri najzahtevnejših kaznivih dejanjih gospodarske kriminalitete dolžni sodelovati s tožilstvom. Prav tako medsebojno sodelujejo in si pomagajo, saj le tako lahko učinkovito in hitro zaključijo primer. Med preiskovanjem se preiskovalci soočajo s veliko problemi. Kitschke tako navaja, da so glavni problemi nevidnost gospodarske kriminalitete, velikost in kompleksnost primerov, težko dokazovanje na sodišču, »podhranjenost policije« , saj tako policisti kot tehnična oprema niso kos hitrem in učinkovitem preiskovanju tovrstne kriminalitete. Velik problem vidi tudi v dokazovanju individualne odgovornosti posameznika, saj storilci navadno delujejo v skupinah. Prihodnost preiskovanja gospodarske kriminalitete v Nemčiji ni rožnata, saj Kitschke pričakuje, da ni pričakovati večjega števila novih preiskovalcev, ker položaj ni visoko spoštovan in dobro finančno nagrajen. Kitschke pričakuje, da bo analiza zbranih podatkov še dolgotrajnejša, število usposobljenih forenzičnih preiskovalcev pa bi ostalo na istem nivoju.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, Nemčija, diplomske naloge
Published: 14.09.2015; Views: 1150; Downloads: 110
.pdf Full text (684,02 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica