| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 150
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
Pomen dobre vere pri protiknjižnem priposestvovanju v Sloveniji ob primerjavi z ureditvijo v Avstriji, Nemčiji in Švici
Jan Šömen, 2017, master's thesis

Abstract: V stvarnem pravu, ki prvenstveno ureja razmerja med subjekti glede objektov, sem zasledil nedorečenost, ki jo želim raziskati podrobneje. Pridobitvi lastninske pravice na podlagi zakona, ki jo omogoča Stvarnopravni zakonik (SPZ) pravimo priposestvovanje. Za to, da na tak način nekdo pridobi lastninsko pravico, pa morajo biti izpolnjeni še nekateri nadaljnji pogoji, ki so potek priposestvovalne dobe, lastniška posest, ki jo sestavlja zavest priposestvovalca, da objekt poseduje kot lastnik ter dobra vera, ki pomeni da posestnik ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik. Pri presoji ali je izpolnjen pogoj dobre vere za izvirni način pridobitve ene od naštetih pravic, se namreč pojavlja veliko različnih interpretacij tako s strani sodne prakse kot s strani pravne teorije. Sodna praksa se odloča za povsem drug pristop za presojo ali je pogoj dobre vere izpolnjen. Ne zahteva namreč, da je za pogoj dobre vere priposestvovalec tudi vpisan v zemljiško knjigo. Pravna teorija po drugi strani zastopa stališče, po katerem priposestvovalec ne more biti v dobri veri, če je iz javne zemljiške knjige razvidno, da ni vpisan kot lastnik. Ker mora poznati zakone na območju pravnega reda na katerem deluje mora tudi vedeti, da je pri pravnoposlovnih pridobitvah stvarnih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, konstitutivnega pomena za nastanek, prenos, obremenitev pravice ravno vpis v zemljiško knjigo. Ker mu to pravilo pa načelu ignorantia iuris nocet mora biti znano in ker je zemljiška knjiga javna knjiga, na vpogled vsakomur, se priposestvovalec mora zavedati da zaradi odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo ne more biti lastnik. Zaradi tega tudi ne more biti dobroverni lastniški posestnik, iz česar izhaja tudi temeljna hipoteza moje naloge, ki jo bom skozi temeljito obravnavo bodisi potrdil ali zavrnil, obenem pa ponudil vpogled v rešitve teh vprašanj tudi v pravnih sistemih Nemčije, Avstrije in Švice.
Keywords: stvarno pravo, lastninska pravica, služnostna pravica, pravnoposlovni prenos, priposestvovanje, odločba državnega organa, zemljiška knjiga, konstutivnost vpisa, načelo publicitete, primerjalnopravna ureditev, ZvetL, Nemčija, Avstrija, Švica, dobra vera, posest, publiciteta.
Published: 08.08.2017; Views: 917; Downloads: 372
.pdf Full text (653,24 KB)

22.
Varnostne razsežnosti migrantske krize v Nemčiji
Maja Marković, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V prvi polovici leta 2015 se je začela migrantska kriza v Evropi, ki se nadaljuje še danes. Migranti v Evropo prihajajo tako legalno kot ilegalno predvsem iz držav Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, kjer vladajo izredne razmere zaradi vojne, nasilja in revščine. Država, na katero cilja večina migrantov, je Zvezna republika Nemčija (ZRN). Slednja ima zelo pestro migracijsko zgodovino, zato ni nič nenavadnega, da je ob tej krizi migrantom odprla svoja vrata. Med glavnimi razlogi za sprejetje te odločitve je sedanji nemški demografski režim, ki za dobro gospodarsko prihodnost potrebuje mlado delovno silo. Sledijo mu nemška ustava, evropsko in mednarodno pravo. Slednje jim narekuje določene dolžnosti, ki jih je kot država podpisnica dolžna v takšnih primerih, kot je sedanja migrantska kriza, izvesti. Da bi zagotovili nadzor in notranjo varnost pri tako množičnem pritoku ljudi v državo, ima ZRN oblikovane zakone, integracijske načrte, azilne postopke in procese, skozi katere morajo migranti in begunci. Pri tem sodeluje več državnih in nedržavnih organov in organizacij. Med glavne grožnje varnosti zaradi problema migracij sodijo vse oblike političnega ekstremizma, islamizacija, terorizem ter porast splošnega in organiziranega kriminala. To se je tudi pokazalo v porastu tovrstne kriminalitete v zadnjem obdobju. Poseben problem pri tem predstavljajo tudi medkulturne razlike.
Keywords: migracije, migranti, migrantska kriza, politika odprtih vrat, varnostna politika, nacionalna varnost, Nemčija, diplomske naloge
Published: 30.05.2017; Views: 1246; Downloads: 139
.pdf Full text (452,02 KB)

23.
PRAVNOPOSLOVNI PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH: PRIMERJAVA SLOVENSKE UREDITVE Z UREDITVIJO V NEMŠKEM PRAVNEM REDU
Doris Jern, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je zajeta primerjava pravnoposlovnega prenosa lastninske pravice na premičninah med slovenskim in nemškim pravnim redom in uveljavljenih transfernih sistemih. Oba pravna reda izvirata iz germanske skupine, ampak se med seboj v določenih določbah razlikujta. Posvetili smo se iskanju razlik pri predpostavkah za veljaven prenos lastninske pravice na premičnini, pravnem varstvu odsvojitelja in pravnem varstvu, ki ga uživa tretja oseba v primeru, da pridobi lastninsko pravico od razpolagano nesposobne osebe. Prav tako nas je zanimalo kaj se zgodi z omenjenimi stvarnimi pravicami na premičnini v primeru a non domino pridobitve. Iz diplomskega dela bo razvidna razlika med transfernim sistemom, ki ureja razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom na podlagi abstraktnega načela in med transfernim sistemom, ki to razmerje ureja na podlagi kavzalnega sistema.
Keywords: Pravnoposlovni prenos lastninske pravice, pravni posel, premičnina, transferni sistem, načelo kavzalnosti, abstraktno načelo, Slovenija, Nemčija, a non domino.
Published: 29.05.2017; Views: 822; Downloads: 64
.pdf Full text (659,90 KB)

24.
Analiza znanj in kompetenc logističnih delavcev – primer Slovenije in Nemčije
Tilen Jovanovič, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Hiter razvoj gospodarstva zahteva kadre, ki so se sposobni hitro prilagajati spremembam, imajo širok spekter znanj, kompetenc in spretnosti ter znajo samostojno opravljati svoj poklic. Globalizacija in odpiranje meja med državami je vplivala tudi na trg dela in zaposlovanje. Zaradi tehnološkega razvoja, sprememb v okolju in konkurenčnosti je logistika tista dejavnost, ki zaposluje ljudi, ki so se in se bodo morali tudi v prihodnosti tem spremembam znati prilagajati. Diplomska naloga se osredotoča na kompetence in znanja delavcev v dejavnosti logistike v Sloveniji in Nemčiji. Sestavljena je iz dveh delov. V teoretičnem delu opišemo pomen in razvoj logistične dejavnosti, primerjamo izobraževalni sistem Slovenije in Nemčije, ki omogoča pridobitev znanja iz logistike, ter opredelimo pomen delodajalcev na sam razvoj kompetenc delavcev. V drugem delu predstavimo raziskavo, s katero smo preverjali, kakšne kompetence za zaposlitev pričakujejo slovenski in nemški delodajalci, postavimo raziskovalna vprašanja, predstavimo rezultate in podamo odgovore na raziskovalna vprašanja. Na koncu povzamemo naše ugotovitve, ki kažejo, da se v Nemčiji za zaposlitev v dejavnosti logistike zahteva več splošnih in posebnih kompetenc v primerjavi s Slovenijo.
Keywords: logistika, kompetence, izobraževalni sistem, Slovenija, Nemčija
Published: 29.03.2017; Views: 634; Downloads: 142
.pdf Full text (841,60 KB)

25.
Odnos med Zvezno službo za zaščito ustavne ureditve (BfV) in Zvezno obveščevalno službo (BND)
Davor Aničić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Povezovanje terorističnih združb in vedno večja nevarnost, da bi tudi v Zvezni republiki Nemčiji [ZRN] prišlo do terorističnega napada, je povezalo dve nemški obveščevalni službi − Zvezno službo za zaščito ustavne ureditve [BfV] in Zvezno obveščevalno službo [BND]. Sodelovanje med obveščevalnima službama je danes nujno, da se lahko politično vodstvo in njeni varnostni organi pravočasno soočijo s sodobnimi grožnjami in sprejmejo ustrezne odločitve. Teroristični napadi na ZDA leta 2001 so tudi v ZRN pustili pečat in začela se je nova era na področju zaščite in varnosti njenih državljanov in institucij. Zaradi strahu, da bi se lahko kaj takega zgodilo tudi v ZRN in da se njihova tedanja obveščevalno-varnostna struktura ne more zoperstaviti takemu pojavu oziroma da ima pomanjkljivosti, so začeli z uvajanjem novih varnostnih ukrepov in spreminjanjem ter dopolnjevanjem zakonodaje. Tako so počasi nastajale in se izoblikovale tudi nove oblike sodelovanja med obema obveščevalnima službama. Ne glede na njihovo zakonodajno ločenost in področja dela, jima je bilo dovoljeno priti bolj pogosto v stik druga z drugo. Sodelovanje med BfV in BND danes poteka predvsem preko skupnih podatkovnih baz in skupnih centrov. Sodelovanje med BfV in BND naj bi ZRN prineslo velike prednosti pri dopolnjevanju njihovih nalog. Pojavljali so se tudi dvomi, ali je tako sodelovanje v skladu z državnimi načeli in ali so take nove oblike sodelovanja res potrebne. Že na samemu začetku so se v več primerih izkazale za učinkovite, zato se je povezovanje še večalo ter postalo tesnejše.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalno-varnostni sistem, Nemčija, diplomske naloge
Published: 21.12.2016; Views: 1025; Downloads: 118
.pdf Full text (842,29 KB)

26.
Davčna obravnava dohodkov čezmejnih delovnih migrantov in napotenih delavcev
Vesna Račel, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava obdavčitev čezmejnih delovnih migrantov iz vidika davčne diskriminacije v odnosu do rezidentov Slovenije, ki so zaposleni v Sloveniji. Čezmejni delovni migranti so obdavčeni v državi rezidentstva in v državi vira, pri čemer pa se v izogib dvojnemu obdavčenju upošteva Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Problematika dvojen obdavčitve se nanaša na ukinitev posebne davčne olajšave. Jedro magistrskega dela se začne s poglavjem o čezmejnih delovnih migrantih, kjer je analiziran izračun dohodka čezmejnega delovnega migranta iz vidika obdavčitve ter opravljena primerjava dohodka čezmejnih delovnih migrantov v Avstriji in Nemčiji v luči dvojne obdavčitve. V tretjem poglavju je govora o napotenih delavcih ter njihovo obdavčitvijo dela v primerjavi z delavci rezidenti, ki so zaposleni v Sloveniji, kjer ugotovim, da so napoteni delavci davčno bolj obremenjeni. V četrtem poglavju je opravljena analiza dohodninskih sistemov med Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo, ki je podala rezultat, da ima Slovenija dohodninski sistem nastavljen tako, da pobere čim več davka, medtem ko sta sistema Avstrije in Nemčije usmerjena k čim manjšim doplačilom davka za povprečnega zaposlenega.
Keywords: čezmejni migranti, napoteni delavci, dohodnina, Slovenija, Avstrija, Nemčija, dvojno obdavčevanje
Published: 09.12.2016; Views: 1353; Downloads: 136
.pdf Full text (1,25 MB)

27.
Vpliv davčne politike na OVE in energetsko trajnost v Sloveniji in izbranih Evropskih državah
Hermina Ternovšek, 2016, master's thesis

Abstract: Stanje okolja v Evropi in svetu se hitro poslabšuje. Človek s svojo dejavnostjo povečuje potrebo po naravnih virih in s tem breme na okolje. Naravni viri se trošijo z zaskrbljujočo hitrostjo, še posebej v državah v razvoju, ne da bi tudi pospeševali njihov razvoj. Zaloge fosilnih goriv, še posebej nafte, se zmanjšujejo, vendar cene ne odražajo tega stanja. Odvisnost razvitih držav od fosilnih goriv se kaže v mednarodnih napetostih in konfliktih. Trenutni način netrajnostne proizvodnje in potrošnje, katerega značilnosti sta hitro usihanje naravnih virov in rastoča onesnaženost, je nesprejemljiv. Razvite države izkoriščajo vire in s tem vplivajo na podnebje in okolje do takšne mere, da ostaja le malo prostora za trajnostno in nujno rast držav v razvoju. Čeprav zaznavamo napredek na nekaterih področjih, vidimo tudi resne okoljske probleme, za katere rešitev še ni na vidiku. Podnebje se spreminja in vedno več je dokazov, da mnoge poplave in ekstremni vremenski pojavi, ki smo jim priča vplivajo na trg, ki ga vodijo nepravilno oblikovane cene Resničnih stroškov izrabe okolja ne plačujemo. Trošimo in proizvajamo, kot da so zemeljske danosti neomejene in zastonj. Stroške rabe okolja preprosto puščamo prihodnjim generacijam in prebivalcem drugih (revnejših) delov sveta. Cene na današnjem trgu so izkrivljene, kar daje trgu nepravilne signale. V tržno orientiranih gospodarstvih cene izdelkov in blaga vsebujejo stroške proizvodnje, vendar načeloma ne vsebujejo stroškov okoljskih škod in vplivov na zdravje. Te škode ekonomisti imenujejo »eksterni stroški«. Tržna ekonomija ne internalizira eksternih stroškov. Večina okoljskih stroškov se šteje za eksterne in plačani so s strani davkoplačevalcev, ali pa sploh niso plačani. Večinoma se akumulirajo v obliki degradacije okolja in tako bremenijo prihodnje generacije. Težavne so tudi določene subvencije, ki so škodljive okolju. Subvencije v energetiki v EU so bile ocenjene na 27 milijard evrov na leto. Cene so nadalje izkrivljene s splošnimi davki. Okoljski davki v Evropi dosegajo 7% BDP, medtem ko prispevki za socialno varnost predstavljajo 35% BDP. Skupaj z drugimi davki, kot npr. DDV, davki na plače in dobiček, pokrivajo približno 85% vseh evropskih davčnih prihodkov. Trenutno v Evropski uniji, katere dva najbolj pereča problema sta brezposelnost in degradacija okolja, davčni sistem in sistem državnih pomoči negativno vplivata na zaposlenost in podpirata zlorabo naravnih virov. Z drugimi besedami, obdavčujemo ekonomske pluse namesto ekonomskih minusov. Izkrivljeni signali trga o ceni naravnih virov stimulirajo netrajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Skrajni čas je, da se to stanje spremeni. Učinkovita zelena javnofinančna reforma bi postavila vse stvari na pravo mesto. Zelena javnofinančna reforma Reforma javnofinančnega sistema v smeri, ki bi stimulirala vzdržno obnašanje tako proizvajalcev kot potrošnikov, je ena od pogosto navajenih rešitev za zgoraj opisane izzive degradacije okolja zaradi nepravilnih signalov trga. Namen zelene javnofinančne reforme je rešiti opisani problem s prerazporeditvijo davčnih obremenitev iz dela na naravne vire in z reformo politike subvencioniranja. Izraz zelena javnofinančna reforma se torej uporablja za reformo, ki vsebuje prenos davčnega bremena iz davkov na delo na davke na okolje, t.j. na uporabo energije ali drugih virov in surovin, okoljsko nevarnih substanc in izdelkov. Reforma obenem vključuje ukinitev okolju škodljivih subvencij in drugih spremljajočih ukrepov. S pomočjo zelene javnofinančne reforme je mogoče spremeniti smer razvoja v razvoj, ki upošteva načela trajnostnega razvoja oziroma postaviti temelje za tržno delovanje v smeri trajnostnega razvoja. V zadnjih letih smo bili priča nastajanju razmer zaradi globalnega segrevanja ozračja. Kupi odloženih odpadkov so vedno večji, okoljski mediji, kot so voda, zrak in tla, pa vse bolj onesnaženi z različnimi substancami. Vse to ima posledično škodljive vplive tudi na zdravje ljudi.
Keywords: obnovljivi viri električne energije, trajnostni razvoj, davek, davčna reforma, zeleni davki, Nemčija, Danska, Nizozemska, Slovenija
Published: 18.11.2016; Views: 1081; Downloads: 167
.pdf Full text (1,37 MB)

28.
POSLOVNA POGAJANJA Z NEMŠKIMI PARTNERJI
Katja Maučec, 2016, master's thesis

Abstract: Nobena pogajalska strategija ni vedno primerna ali popolna. Ker se pogajalci srečujejo z različnimi okoliščinami in ljudmi s svojim sklopom strategij, morajo znati uporabiti tisto, kar jim bo dano. Pri poslovanju in pogajanju v državah sveta se nam bogato poplača, če smo pozorni na kulturne razlike po svetu. Domače okolje ter domače partnerje poznamo, ker smo v tem okolju zrasli in uspeli, tuje okolje in tuji partnerji pa so nam večja neznanka, kot si lahko mislimo. Ko poznamo tuje poslovne navade neke dežele, vemo, kako pristopiti in se pogovarjati s tujci, kaj in kdaj predlagati ter česa ne omenjati. Študija je nastala v okviru raziskovalne naloge, ki obravnava primer podjetja X, ki se ukvarja s proizvodnjo avtodomov visoke kakovosti in je v lasti nemškega podjetja, v Sloveniji pa je podjetje X začelo s proizvodnjo leta 2008. Eden od ciljev naloge je uspešno poslovati z nemškimi partnerji. V življenju velikokrat pride do sodelovanja med različnimi kulturami, na drugi strani pa do zanikanja in iztrebljanja določenih kultur. Ljudje iz različnih kultur se na pogajanja odzovejo zelo različno, zato je poseben cilj magistrskega dela spoznati, razumeti in uporabiti najučinkovitejše strategije in tehnike ter spretnosti poslovnega pogajanja. V nalogi je bila na podlagi strukturiranega intervjuja izvedena kvalitativna raziskava, ki smo jo izvedli z zaposlenimi podjetja X. S pomočjo rezultatov raziskave smo prišli do ugotovitve, da je priprava na pogajanja najpomembnejši del celotnega procesa pogajanj. Na vsaka pogajanja se moramo pripraviti dobro, tako na pogajanja z domačimi pogajalci kot s tujimi narodi. Priprava je še posebej pomembna. Ta zajema spoznavanje kulture, iz katerega nasprotnik prihaja, spoznavanje njihovih navad, običajev, okolja, tradicije. Tako jih lažje razumemo, zakaj se obnašajo drugače in kakšna so njihova pričakovanja glede našega obnašanja. Nemce moramo dobro spoznati, jih sprejemati takšne, kot so, jih spoštovati. S tem, ko spoznamo okolje, iz katerega izhajajo, smo lahko bolj odprti, lažje prenašamo njihovo obnašanje, lažje se jim približamo ter tudi hitreje dosežemo skupni dogovor.
Keywords: poslovna pogajanja, strategije in taktike pogajanj, kulturne razlike, nemški partnerji, nemški pogajalski slog, Nemčija
Published: 25.10.2016; Views: 1044; Downloads: 140
.pdf Full text (1,38 MB)

29.
Primerjava podatkov o gospodarski kriminaliteti v Republiki Sloveniji in Zvezni republiki Nemčiji
Kaja Odar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija je demokratična, pravna in socialna država. Prav tako kot veliko drugih držav vzhodne Evrope se spopada s problemom gospodarske krize, ki se je začela leta 2007. Poleg tega, da je ena najuspešnejših tranzitnih držav, pa je njen velik problem spopadanje s problemom nadziranja, odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete. Gospodarska kriminaliteta se spreminja tako kvantitativno kot kvalitativno in predstavlja velik problem. Lahko rečemo, da je nekakšno zrcalo vsakega družbenega in gospodarskega sistema posamezne države. Predstavlja veliko temno polje kaznivih dejanj, ki niso neposredno vidne, vendar se kažejo v oškodovancih. Vpogled v problem gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji (RS) smo prikazali z uradnimi statističnimi podatki in te primerjali s podatki Zvezne republike Nemčije (ZRN). Problem pri primerjavi podatkov so nam predstavljale uradne statistike, saj imata RS in ZRN zakonodajo gospodarske kriminalitete urejeno drugače. Velik problem pri analizi te oblike kriminalitete v obeh državah pa predstavlja njeno sivo polje, saj jo je težko odkrivati, preiskovati in kaznovati. Preko zabeleženih podatkov gospodarske kriminalitete smo ugotovili, da je odkrite gospodarske kriminalitete veliko, saj predstavlja kar 50–60 % škode, ki je zaradi kriminalitete povzročena prek celega leta. Pri odkrivanju gospodarske kriminalitete se pojavljajo različne težave, kot so: težavnost njenega odkrivanja za preiskovalce, pomanjkanje prijav kaznivih dejanj, težavnost sankcioniranja zaradi slabo urejene zakonodaje in nezainteresiranost funkcionarjev. Menimo, da bi se za izboljšanje oziroma uspešnost boja zoper gospodarsko kriminaliteto moralo povečati medsebojno sodelovanje državnih organov v Republiki Sloveniji. Ob primerjanju podatkov gospodarske kriminalitete obeh držav smo ugotovili, da ima Republika Slovenija večji delež in porast gospodarskih kaznivih dejanj v primerjavi z Zvezno republiko Nemčijo. Ključne spremembe bi morale temeljiti na zakonodaji ter zagotoviti ustreznejšo skupno izobrazbo sodnikov, tožilcev ter preiskovalcev s področja gospodarske kriminalitete. Poleg tega bi se Republika Slovenija morala bolj zavzemati za stabilno gospodarstvo.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, korupcija, finančna kriminaliteta, preiskovanje, preprečevanje, Slovenija, Nemčija, diplomske naloge
Published: 14.10.2016; Views: 563; Downloads: 52
.pdf Full text (496,60 KB)

30.
RAZMERJE MED CERKVIJO IN DRŽAVO V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI
Svarun Bajec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Razmerja med cerkvijo in državo imajo večstoletna zgodovinska ozadja, saj se je skozi zgodovino cerkev večkrat zbližala a tudi oddaljila od državnih oblasti. Tako sem na primeru Nemčije, ki velja za svetovno velesilo in eno najvplivnejših evropskih držav, v tem diplomskem delu raziskal njen odnos do vere. Ta je zelo specifičen, saj je po eni strani cerkev jasno ločena od države po drugi strani pa je njuno sodelovanje zelo tesno in se prepleta. V nekaterih pogledih se je država že pred 200 leti zavezala k sodelovanju s cerkvijo, ki jo tudi finančno podpira in jim priznava status javnopravnih korporacij. Država omogoča verski pouk v šolah, pobiranje cerkvenega davka, gospodarsko dejavnost cerkve, karitativno in bolnišnično dejavnost ter versko oskrbo v javnih ustanovah. Nemčija nima izoblikovane posebne zakonodaje glede odnosa do cerkve, saj je urejena že na ravni ustave, ki jo dopolnjujejo tudi državno-cerkvene pogodbe in konkordati s svetim sedežem. Cerkev se v Nemčiji v zadnjih letih sooča z množičnimi izstopi kot posledica finančne nepokorščine njenih članov in tudi afer, ki so jih povzročili duhovniki. Ima dve zelo močni krščanski cerkvi, ob katerima kot posledica priseljevanja raste islamska veroizpoved. Nemško javnost sta v zadnjih letih delila tudi dva odmevnejša primera iz ustavnega sodišča v Karlsruhe, enkrat so bili sporni katoliški križi v javnih šola, drugič pa pokrivalo muslimanske učiteljice.
Keywords: cerkev in država, delitev, ustava, Nemčija, cerkveni davek, burka, križi v učilnicah
Published: 20.09.2016; Views: 878; Downloads: 62
.pdf Full text (700,89 KB)

Search done in 0.37 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica