| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 150
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Bismarck ustanovitelj nemškega imperija
Primož Grašič, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava življenje Otta von Bismarcka. Kot sin ponižnega očeta in matere iz srednjega sloja, čigar predniki so pustili svoj pečat v zgodovini, si je tudi Bismarck prizadeval, da bi se vtisnil v v spomin zgodovine. Otto Leopold Eduard von Bismarck se je rodil 1. aprila 1815 v Schönehausenu. Imel je precej težavno otroštvo. Otto naj bi svojega očeta Ferdinanda ljubil bolj kot mamo Wihelmino, ki ga je vpisala v najboljšo srednjo šolo Graue Kloster v Berlinu Po končani srednji šoli ga je Wilhelmina poslala v kraljestvo Hanover, kjer je obiskoval univerzo v Göttingenu. Maja 1835 je opravil zaključni izpit, po katerem se je usposobil za državno službo v Prusiji. Leta 1851 je postal poslanec v pruskem deželnem zboru, 1859 pruski poslanik v Petrogradu in 1862 v Parizu. Istega leta je postal pruski kancler. Od takrat naprej si je prizadeval za združitev Nemčije pod okriljem Prusije in nato krepitev in širjenje nemškega cesarstva. Sprva je korenito reorganiziral in moderniziral pruske oborožene sile. Leta 1864 je dosegel, da je Prusija skupaj z Avstrijo napadla Dansko in Prusiji priključil Schleswig. Leta 1866 je premagala Avstrijo in vzela pod svoje okrilje še severne nemške državice. Istega leta je Bismarck ustanovil Severnonemško konfederacijo. Leta 1870 je izzval francosko-prusko vojno in po zmagi priključil pod okrilje Prusije še južne nemške države. 18. januarja 1871 so v Versaillesu Nemčijo razglasili za cesarstvo, pruskega kralja Viljema I. pa za cesarja. Leta 1873 je sklenil zvezo treh cesarjev (z Avstro-Ogrsko in Rusijo) in na ta način hotel osamiti Francijo. Rusija je kmalu izstopila iz zveze, zato je 1882 ustanovil podobno zvezo z Italijo in Avstro-Ogrsko. Leta 1885 je pridobil nekaj afriških kolonij in sklenil z Rusijo varnostni pakt. V notranji politiki se je opiral na junkerje (zemljiško plemstvo v Prusiji) in velike kapitaliste; skušal je vzpostaviti in utrditi pruski militaristični absolutizem. S katoliško cerkvijo na nemškem jugu se je zapletel v t. i. kulturkampf. Boril se je tudi proti delovanju socialistov in proti politični svoboščinam; v ta namen je 1878 izdal "Izjemni zakon", ki je prepovedal delovanje socialnih demokratov. Leta 1890 je po prepiru s cesarjem Viljemom II. odstopil. Umrl je 30. julija 1898 v Friedrichsruhu! v Nemškem cesarstvu.
Keywords: Otto von Bismarck, prusko(nemški) diplomat, politik, kancler, Prusija, Nemčija
Published: 11.03.2021; Views: 67; Downloads: 18
.pdf Full text (2,11 MB)

2.
OKOLIŠČINE, KI SO PRIVEDLE DO IZGRADNJE IN RUŠITVE BERLINSKEGA ZIDU
Katja Strmljan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Ob koncu druge svetovne vojne je bilo najbolj pereče mednarodno vprašanje prav vprašanje Nemčije. Zavezniki so po vojni Nemčijo razdelili na štiri okupacijske cone, glavno mesto Berlin pa na štiri sektorje. V letu 1949 sta nato nastali dve ločeni nemški državi, na zahodni strani je nastala ZRN s parlamentarno demokracijo po vzoru zahoda, na vzhodu pa je pod vplivom Sovjetske zveze nastala NDR, ki je kmalu po nastanku začela z izgradnjo ljudske demokracije po vzoru Sovjetske zveze. V diplomski nalogi se sprašujemo predvsem po okoliščinah, ki so vodstvo NDR leta 1961 privedle do tega, da so zgradili berlinski zid in ga nato v letu 1989 porušili. Številni Vzhodni Nemci so se že pred postavitvijo zidu odločili za prebeg na zahod, saj v NDR zaradi načrtne izgradnje socializma in s tem povezanega planskega gospodarstva niso videli svoje prihodnosti. Prebegi na zahod so močno načenjali živce takratnega voditelja NDR Walterja Ulbrichta in ogrožali gospodarstvo ter posledično obstoj države. Izgradnjo zidu je vodstvo SED opravičevalo z idejo o zaščito pred sabotažo, vohunstvom in agresijo z zahoda, toda zid je bil zgrajen izključno iz enega razloga – za obrambo države pred svojimi državljani, ki so želeli na zahod. S postavitvijo zidu se je število prebegov močno zmanjšalo, kljub temu so nekateri še vedno poskušali. Za padec zidu je bil odločilnega pomena nov potovalni zakon, s katerim je vzhodnonemško vodstvo svojim državljanom dovolilo potovanje na zahod. 9. novembra 1989 je na tisoče Berlinčanov zahtevalo odprtje meje, številni so splezali na zid in ga začeli rušiti. Prav množičnost ljudi je bila tista, zaradi katere so stražarji na meji popustili in spustili ljudi skozi.
Keywords: Ulbricht, Berlinski zid, prebegi na zahod, Nemška demokratična republika, Zvezna republika Nemčija, Honecker
Published: 01.02.2021; Views: 117; Downloads: 11
.pdf Full text (723,29 KB)

3.
Problem staranja prebivalstva in njegov učinek na trg dela v Sloveniji in Nemčiji
Gregor Rihtarič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pri staranju prebivalstva gre za aktualen problem, ki se pojavlja v različnih državah sveta in se ga ne sme prezirati. V zadnjih letih je prišel do izraza tudi v Sloveniji in Nemčiji, torej v dveh državah, ki se razlikujeta po velikosti in gospodarski moči. V splošnem se staranje prebivalstva odraža v večanju števila starejših, upokojencev in v manjšanju mladega prebivalstva, na trgu dela pa v manjšanju števila aktivnih in delovno aktivnih ter v večanju neaktivnega prebivalstva. Staranje prebivalstva je rezultat različnih dejavnikov, med katerimi sta glavna dolgoročno zniževanje stopnje rodnosti in dolgoživost. Njegove posledice in učinki so vidni na različnih področjih: v gospodarstvu, politiki, zdravstvu, javnih financah in na trgu dela. Podaljševanje delovne dobe, zvišanje upokojitvene starosti, migracije, aktiviranje potencialne delovne sile, zgodnejši vstop na trg dela in avtomatizacija so zgolj nekateri možni ukrepi, ki lahko upočasnijo in omilijo učinke staranja prebivalstva. Po projekcijah sodeč se je problematika staranja v zadnjih nekaj letih šele pričela in se bo v prihodnosti okrepila.
Keywords: staranje prebivalstva, Slovenija, Nemčija, trg dela, gospodarstvo
Published: 19.11.2020; Views: 480; Downloads: 41
.pdf Full text (796,64 KB)

4.
Analiza navad kupcev mleka in mlečnih izdelkov na območju mesta Dresden v Nemčiji
Saša Planinšec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V mestu Dresden v Nemčiji smo maja 2018 anketirali naključno skupino ljudi, ki se razlikujejo po spolu, starosti in izobrazbi. Na podlagi anketnega vprašalnika smo analizirali navade potrošnikov pri nakupu ter uživanju mleka in mlečnih izdelkov. Analizirani kupci za mleko in mlečne izdelke v večini porabijo do 100 EUR in jih v 41 % uživajo vsaj enkrat na dan. Za najpomembnejšo lastnost, na katero se kupci ozirajo pri nakupu, so označili izvor, sledi pa mu cena. Kar 78 % anketirancev je mnenja, da izdelki iz ekološke pridelave niso kakovostnejši od izdelkov konvencionalne pridelave.
Keywords: mleko, mlečni izdelki, anketna raziskava, analiza trga, Nemčija
Published: 02.09.2020; Views: 127; Downloads: 22
.pdf Full text (2,20 MB)

5.
Poslovna pogajanja z nemškimi in kitajskimi poslovnimi partnerji
Sara Klobučar, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo temelji na raziskovanju karakteristike poslovnih pogajanj z nemškimi in kitajskimi poslovnimi partnerji. Za magistrsko delo smo izbrali dve tako nasprotujoči si gospodarski državi, saj želimo raziskati možnosti in razlike med načini pogajanj dveh nasprotujočih si modelov ter ugotoviti, kakšne oblike pogajanj uporabljajo poslovni partnerji za dosego svojih ciljev. Kadar pogajanja potekajo v mednarodnem kulturnem območju, se poslovni partnerji srečujejo z izzivom spoznavanja in predvsem razumevanja tuje kulture, kar pa zahteva bistveno večjo sposobnost hitrega razmišljanja pod pritiskom, sposobnosti verbalnega izražanja, potrpežljivosti, sposobnosti interpretacije, miselne prilagodljivosti, sposobnosti priprave pogajalskih strategij, učenja neverbalne in verbalne komunikacije nasprotnika ter interpretacijo pogajalskih dogovorov, kot to zahtevajo pogajanja v domačem okolju. Živimo v svetu globalizacije. V svetu prevlade kapitalističnih interesov, v obdobju, kjer je »denar sveta vladar« in »mir« pojem, katerega pomen bodo naši vnuki iskali v slovarju. Za minimiziranje stroškov in ustvarjanje kapitala mogočna svetovna podjetja iščejo najrazličnejše načine pogajanj za doseganje svojih ciljev. Ko govorimo o Nemčiji, govorimo o državi, ki ima glavno vlogo pri obvladovanju dolžniške krize v območju uporabe evra. Po koncu druge svetovne vojne se je Nemčija industrializirala in uspela postati sinonim za kakovost proizvodnje in kakovost delovne sile. Struktura BDP-ja je usmerjena povsem v drugačno smer, kot je bila v prejšnjih treh desetletjih usmerjena struktura Kitajske, kljub temu pa obe gospodarski sili predstavljata sam vrh svetovnega gospodarstva. V magistrskem delu bomo tako obravnavali poslovna pogajanja s Kitajsko, na drugi strani pa prikazovali pogajanja z Nemčijo. Kitajsko in Nemčijo smo izbrali zaradi raznolikosti kulture, mentalitete, ekonomske rasti, srečevanja s posledicami poslovanja, zaradi raznolikosti gospodarskega modela, kitajskega prevzema nemškega miselnega vzorca po nastanku krize avgusta 2015 in soočanjem s posledicami na nemško kot kitajsko ekonomijo, ki jo je doprinesla trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA, z začetkom marca 2018.
Keywords: medkulturna pogajanja, Kitajska, Nemčija, kultura, komunikacija, ekonomska rast, trgovinska vojna  
Published: 07.04.2020; Views: 457; Downloads: 79
.pdf Full text (1,15 MB)

6.
Ekonometrična analiza in primerjava končne potrošnje gospodinjstev v Nemčiji, Avstriji in Grčiji
Urban Špolarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Potrošnja je ena izmed komponent bruto domačega proizvoda, ki s svojim približno dvo tretjinskim deležem predstavlja pomemben vpliv na gospodarstvo države. Gibanje osebne potrošnje pomembno vpliva na stanje agregatnega povpraševanja, spremembe v katerem povzročajo fluktuacije v poslovnem ciklu. Nivo potrošnje v državi določa tudi nivo prihrankov, ki vplivajo na akumulacijo kapitala in dolgoročno gospodarsko rast. V diplomskem delu bomo obravnavali potrošnjo kot makroekonomsko spremenljivko, torej na agregatni ravni celotne države. Predmet analize so države Grčije, Nemčije in Avstrije, katerih potrošnjo bomo analizirali z uporabo ekonometričnih metod. Predstavili bomo ekonomsko teorijo na podlagi katere smo kot pojasnjevalne spremenljivke naših modelov potrošnje izbrali razpoložljivi dohodek, obrestno mero in odloženo potrošnjo. Pripravili bomo multivariatne modele potrošnje v izbranih državah, katere bomo ocenjevali z Metodo Najmanjših Kvadratov. Preverili bomo statistično značilnost pojasnjevalnih spremenljivk in primernost specifikacije postavljenih model. Pri izbiri najboljšega modela bomo med seboj primerjali linearnega, dvojno logaritemskega in linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri tem bomo uporabili t-test, vrednosti F-statistike, RESET in Chow-test. Na koncu bomo preverili, ali je predpostavkam Metode Najmanjših Kvadratov v naših modelih zadoščeno. Ugotovili smo, da izbrane spremenljivke statistično značilno pojasnjujejo potrošnjo in, da je njihov vpliv skladen s pričakovanji iz ekonomske teorije.
Keywords: potrošna funkcija, razpoložljivi dohodek, ekonometrična analiza, gospodinjstva, Metoda Najmanjših Kvadratov, Grčija, Nemčija, Avstrija.
Published: 16.12.2019; Views: 393; Downloads: 64
.pdf Full text (1,80 MB)

7.
Poslovna pogajanja na primeru podjetja UNIOR d.d.
Saška Šegula, 2019, master's thesis

Abstract: Pogajanja so nepogrešljiv del človeškega življenja. Tako v družinskem kot v poslovnem življenju postajajo vedno bolj pomembna. Človek se pogaja od majhnih nog in vse do konca življenja. Ključna dejavnika pri pogajanjih sta usklajevanje različnih interesov in ciljev ter reševanje spornih točk. Temeljita priprava, vključevanje besedne in nebesedne komunikacije in iskanje koristnih informacij pomagajo pogajalcem do uspeha v vsaki fazi pogajanj ter pripomorejo k zadovoljivemu končnemu izidu za vse udeležence pogajanj. Uspešna pogajanja vključujejo pogajalce, ki si nenehno pridobivajo nova znanja in veščine. Pogajanja se med seboj razlikujejo glede na obravnavane teme, faze pogajanj pa so enake. Danes je največ pogajanj kolektivnih, kar pomeni, da sta udeležena dva pogajalca ali več. Pomembno je, da se med pogajalci ustvarijo pozitivna energija in dobri medosebni odnosi. K uspešnosti pogajanj pripomorejo tudi poslušanje, sposobnosti in kompetence posameznikov ter podajanje predlogov, ki spadajo v temo pogajanj. Pomembna je tudi izbira taktike in pogajalskega sloga, ki ga izbere pogajalec. Izbrano strategijo je treba upoštevati ves čas pogajanj. Meja med dobrim in slabim pogajalcem je velikokrat zelo tanka. Upoštevanje in sprejemanje kulturnih razlik je danes nujnost. Podjetja se vsakodnevno vključujejo v mednarodne posle, zato le stežka obstojijo na trgu, če ne razmišljajo na široko. Globalizacija je podjetjem pomagala, da so se začela lažje povezovati in združevati skupne interese, dobila pa so tudi dostop do svetovnega trga. Prilagodljivost, spoštovanje in upoštevanje kulturnega ozadja tujih pogajalcev, pripravljenost na nepredvidljive situacije ter vključevanje prevajalcev so dejavniki, ki morajo biti v ospredju. V magistrskem delu opredelimo ključne razlike poslovnega sveta med Mehiko in Nemčijo, ki se nanašajo na jezik, poslovne sestanke in zabave, pozdravljanje, naslavljanje, geste, oblačila in obdarovanje poslovnih partnerjev. Opredelimo ključne značilnosti poslovnih pogajanj in pogajalcev, izvedbo pogajanj, časovne okvirje, sprejemanje odločitev in pomen komunikacije v pogajalskem slogu mehiških in nemških pogajalcev. Proučimo tudi podjetje UNIOR, d. d., je začelo delovati leta 1919. V petdesetih letih je v podjetju postalo ključno utopno kovanje, proti koncu devetdesetih let pa so prešli v delniško družbo. Stremijo k odgovornosti, odličnosti, inovativnosti, največ pa delajo z avtomobilsko industrijo. Letos praznujejo 100 let obstoja. Ključne dejavnosti, s katerimi se podjetje trenutno ukvarja, so odkovki, ročno orodje in strojegradnja. V Mehiki in Nemčiji največkrat sodelujejo z industrijskimi podjetji. Mehiški in nemški pogajalci podjetje UNIOR, d. d., zelo cenijo in mu zaupajo. Vedno so deležni dobrih predlogov in argumentov. Mehiški pogajalci so ocenjeni kot družabni, manj natančni, klepetavi in vedno zamujajo, medtem ko so nemški pogajalci zadržani, mirni in taktni, zamud pa ne marajo.
Keywords: poslovna pogajanja, proces poslovnih pogajanj, kulturne razlike, Mehika, Nemčija
Published: 22.10.2019; Views: 312; Downloads: 52
.pdf Full text (1,87 MB)

8.
Sklenitev zakonske zveze po slovenskem in nemškem pravnem redu
Barbara Ban, 2019, master's thesis

Abstract: Zakonska zveza je eden izmed temeljnih institutov, ki je urejen na področju družinskega prava in je zelo pomemben za oblikovanje odnosov med ljudmi. Je eden izmed najpomembnejših institutov oz. mejnikov v življenju človeka, predvsem iz socialnega, družbenega in družinskega vidika. Zakonska zveza je vrednota in temeljni pravni postulat družbe, ki pa se razlikuje glede na različna kulturna okolja. V Sloveniji je sklenitev zakonske zveze urejena v Družinskem zakoniku. V Nemčiji ureja sklenitev zakonske zveze Bürgerliches Gesetzbuch. Magistrsko delo v osnovi predstavlja institut sklepanja zakonske zveze, pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, zakonske zadržke, ki morajo manjkati in sam postopek ter obliko sklenitve zakonske zveze. Raziskava in preučevanje tematike se razteza na slovensko in nemško zakonodajo in predstavlja primerjalni vidik posamezne ureditve med državama. Zanimiva je ugotovitev, da čeprav spadata v isto pravno družino in obstaja prepričanje, da sta si slovenska in nemška zakonodaja zelo podobni, so določene razlike, kar predstavlja drugačno nacionalno identiteto in miselnost pri zakonodajalcih. V Ustavi Republike Slovenije in v Grundgesetz, je zapisano, da je sklenitev zakonske zveze temeljna človekova pravica vsakega posameznika. Slovenija in Nemčija v nekaterih pogledih podobno obravnavata sklenitev zakonske zveze. Obe državi poznata samo civilno sklenitev zakonske zveze in ne verske. Imata podobne pogoje in zakonske zadržke v naslovu, ampak ne v vsebini. So pa občutne razlike pri starosti za sklepanje zakonske zveze, pri zakonskem zadržku sorodstva in posvojitvi. Slovenija prav tako ne pozna istospolne zakonske zveze. Nemčija je uvedla istospolno zakonsko zvezo oz. » Ehe für alle« (zakonsko zvezo za vse) 1.10.2017. Postopek same sklenitve zakonske zveze si je podoben. Razlika je v tem, kdo ima pristojnost za sklepanje zakonske zveze. V Sloveniji je to več oseb. Družinski zakonik je približal slovensko ureditev nemški ureditvi, nista pa identični. Nemčija ne pozna zakonske prepovedi. Slovenija ne pozna instituta konvalidacije nične zakonske zveze. Slovenska pravna ureditev se počasi približuje nemški pravni ureditvi, ni pa zagotovo, da bo kdaj identična nemški pravni ureditvi. Obe državi spoštujeta in sta podvrženi odločitvam Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišču Evropske unije, se pa spoštuje nacionalna identiteta držav, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi ustavnimi in političnimi strukturami. Slovenija in Nemčija sta različni državi po velikosti, številu prebivalcev, kulturi, mentaliteti ljudi.
Keywords: zakonska zveza, sklenitev zakonske zveze, Družinski zakonik, Bürgerliches Gesetzbuch, Einführungsgesetz zum Bürgerlichen Gesetzbuche, Nemčija, Slovenija.
Published: 17.09.2019; Views: 433; Downloads: 94
.pdf Full text (896,66 KB)

9.
Primerjava uporabnikov plesnih drog v Nemčiji in Sloveniji
Sabina Halilović, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Ker sem se udeležila študentske izmenjave v Berlinu, bomo v diplomski nalogi obravnavali uporabnike »dizajnerskih« oziroma »plesnih drog« v Sloveniji in Nemčiji. Cilj naloge je opozoriti javnost na nevarnosti plesnih drog, raziskati posledice dolgotrajne uporabe drog,opozoriti na premišljeno uporabo ter primerjati uporabnike v Nemčiji in Sloveniji gledena načine uporabe in kulturno dojemanje/sprejemanje plesnih drog. V teoretičnem delu naloge bomo obravnavali vrste najbolj razširjenih drog, podrobneje bomo raziskali del plesnih drog in njihove učinke na človeka. V raziskovalnem delu smo opravili 2 intervjuja z uporabnikoma plesnih drog iz Nemčije in Slovenije ter primerjali odgovore in poiskali skupna stičišča. Droge so od nekdaj prisotne v kulturah po vsem svetu. Naši predniki so uporabljali psihadelične droge za rituale, saj so bili mnenja, da se lažje povežejo z veličanstvi. V južni Ameriki so staroselci žvečili liste koke. Dandanes se v časih ekonomske in socialne nestabilnosti, v krizi veliko ljudi zateka k uporabi ilegalnih ali legalnih substanc, naj bo to tobak, alkohol, zdravila ali prepovedane. V današnjih časih je družbeno moralno sprejemljivo zaužiti snov, ki nam pomaga pri raličnih težavah. Kot primer si lahko predstavljamo, da ima oseba težave s spanjem. Za tovrstno težavo so na voljo tablete, ki se jih lahko v lekarni dobi brez recepta zdravnika. Drug primer je povečana uporaba olj in izdelkov narejenih iz Cannabis Sative. Danes je popularna uporaba CBD olja za lajšanje težav pri anksioznosti in bolečinah. Od 1980 let se meja starosti uporabnikov prepovedanih drog znižuje. Čedalje več je mladih uporabnikov in ilegalne substance so lažje dostopne javnosti, kot pred leti. Na trgu se vedno znova pojavljajo nove in neraziskane droge, ki vsebujejo nečistoče in ostale škodljive snovi. Uporabniki verjamejo, da so zaradi neredne uporabe ilegalnih substanc imuni na posledice in se ne zavedajo,kar lahko privede do zdravstvenih in psihičnih težav (paranoja, depresija, anksioznost, ...), v skrajnih primerih tudi do hujših trajnih posledic (kronična paranoja, kronična depresija, shizofrenija, ...) ali smrti.
Keywords: diplomske naloge, droge, elektronska glasba, uporabniki, Nemčija, Slovenija
Published: 30.08.2019; Views: 422; Downloads: 65
.pdf Full text (1,35 MB)

10.
Primerjalnopravna ureditev prevzemov v Sloveniji in Nemčiji
Klara Mirkac, 2018, master's thesis

Abstract: Avtorica v magistrskem delu raziskuje in analizira ureditev prevzemnega prava v Sloveniji in Nemčiji. Ker sta obe državi članici Evropske unije, so v posameznih poglavjih predstavljene tudi določbe Trinajste direktive, ki ureja področje prevzemov in so jo države članice zavezane implementirati v nacionalno zakonodajo tako, da zasledujejo cilje, ki so se želeli doseči s sprejetjem Trinajste direktive. Pri prevzemih gre za položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno, pridobiva delnice druge gospodarske družbe z namenom pridobitve kontrole. Ker temu običajno sledijo določene spremembe pri poslovanju družbe, je zakonodajalec z namenom zaščite manjšinskih delničarjev ter zagotavljanja transparentnosti trga vrednostnih papirjev nomotehnično uredil postopek prevzemov. Tako mora prevzemnik v trenutku, ko pridobi zakonsko določen odstotek vseh glasovalnih pravic ciljne družbe, objaviti obvezno ponudbo za odkup delnic od vseh delničarjev pod enakimi pogoji. Zakonsko je določeno, kdaj nastane ta obveznost in na kakšen način mora prevzemnik od tega trenutka dalje postopati. Prav tako je določeno, na kakšen način se lahko oziroma morajo v primeru prevzemne ponudbe odzvati ciljna družba in njeni delničarji. Ustanovljen je tudi poseben nadzorni organ, ki udeležencem trga vrednostnih papirjev nudi pomoč, predvsem pa vrši nadzor nad pravilnostjo izvajanja zakona. V magistrskem delu so predstavljeni vsi pomembnejši instituti prevzemnega prava ter analizirane razlike med pravnimi ureditvami v Sloveniji in Nemčiji.
Keywords: prevzem, prevzemna ponudba, varstvo manjšinskih delničarjev, Slovenija, Nemčija, Trinajsta direktiva
Published: 14.12.2018; Views: 524; Downloads: 130
.pdf Full text (943,59 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica