| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Turistični razvoj območja v okolici zadrževalnika Medvedce
Matevž Rajh, 2021, diploma project paper

Abstract: V projektni nalogi je obravnavano območje v okolici zadrževalnika Medvedce. Naloga povzame in predstavi zgodovino kampiranja in glampinga, predstavi vrste glampinga in možne lokacije postavitve. Na osnovi analiz referenčnih primerov so določeni kriteriji uvrščanja v prostor. V nadaljevanju naloge je analizirano območje zadrževalnika Medvedce. Na osnovi kriterijev referenčnih primerov in podatkov, pridobljenih iz Uredbe o posebnih varstvenih območjih, ter analize zadrževalnika Medvedce prikaže testno lokacijo za postavitev glampinga. V končnem delu naloge je prikazan konceptualno zasnovan glamping in prostorska ureditev aktivnosti v okolici zadrževalnika Medvedce.
Keywords: glamping, Natura 2000, zadrževalnik Medvedce
Published: 05.02.2021; Views: 182; Downloads: 24
.pdf Full text (34,29 MB)
This document has many files! More...

2.
Fenofaze cvetenja za vrste travniške asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum v Halozah
Katja Vajda, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo ugotavljali povezavo med fenofazo cvetenja vrst in njihovo CSR življenjsko strategijo na ekstenzivnih polsuhih traviščih asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum. Polsuha travišča so bila na območju Haloz v preteklosti zelo raziskana. Kljub temu raziskav in podatkov o fenologiji cvetenja vrst za omenjena travišča še nimamo. Za travišča v Veliki Varnici smo pridobili podatke o cvetenju (začetek, vrh in konec cvetenja) za vse popisane vrste. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali 33 vegetacijskih popisov, skupaj smo popisali 89 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali podatke 17 strategij po modelu CSR-strategij. Za ugotavljanje povezave časa cvetenja z življenjsko strategijo rastlin smo uporabili Excel program, t. i. C-S-R Signature CALCULATOR in COMPARATOR. Na osnovi CSR-strategij smo potrdili hipotezo, da imajo vrste z viškom cvetenja po opravljeni košnji izraženo R življenjsko strategijo (R-strategi). Zanje je značilna nižja rast in hitra obrast po motnji. Vzorec poudarjenega cvetenja ruderalk je povezan z redno košnjo, ki je prisotna s strani človeka konec meseca junija. Ugotovili smo, da so zgodaj cvetoče vrste (mesec cvetenja marec, april) v večjem deležu S-strategi. Hkrati smo ugotovili, da se C-strategi pojavljajo z viškom cvetenja v mesecu maju in juniju. V raziskavi smo na podlagi vzorčenja pokrovnosti rozet kukavičevk potrdili, da so obravnavani travniki številčno zelo bogati s predstavniki iz družine Orchidaceae. Zaključimo lahko, da je za ohranjanje ugodnega stanja travišč Natura 2000 habitatnega tipa 6210(*) na območju Haloz treba tudi v prihodnje zagotoviti ustrezno kmetijsko rabo.
Keywords: ekstenzivna travišča, asociacija Onobrychido viciifoliae-Brometum, fenofaze cvetenja, CSR življenjske strategije, Natura 2000, Orchidaceae
Published: 04.11.2020; Views: 116; Downloads: 35
.pdf Full text (3,89 MB)

3.
Izbrani pravni vidiki proizvodnje električne energije s hidroelektrarnami in vetrnicami v Republiki Sloveniji
Manja Cestar, 2019, master's thesis

Abstract: EU je kot odgovor na soočanje energetskega sektorja s številnimi izzivi, pripravila novi energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce«, s katerim so na novo postavljeni energetski cilji in ukrepi EU. Glavna cilja sta zagotavljanje energetske učinkovitosti ter povečanje energije pridobljene iz obnovljivih virov, pozornost pa je namenjena tudi nadaljnji izgradnji notranjega energetskega trga in delovanju energetske unije. Za učinkovito novo energetsko unijo bo potrebno obsežno preoblikovanje energetskih sistemov v (državah članicah) EU. Pri obnovi bodo igrali pomembno vlogo OVE, ki naj bi prispevali svoj doprinos k zagotovitvi zanesljive, varne in trajnostne oskrbe z (električno) energijo. Takšna energetska unija naj bi pripomogla h gospodarski rasti in povečanju delovnih mest ter na drugi strani k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uresničevanju podnebnega načrta. Načrtuje se torej kombinacija gospodarskega in okoljevarstvenega napredka. Področje OVE trenutno urejata dve direktivi – Direktiva 2009/28/ES ter nova Direktiva (EU) 2018/2001, katero morajo države članice implementirati v nacionalni pravni red do 30. junija 2021. Nova direktiva določa novi zavezujoči cilj na področju OVE za leto 2030 v višini najmanj 32 % deleža OVE na ravni EU, vključuje podporo za vetrno in hidro energijo in prispeva k enostavnejšim upravnim postopkom. Glavna pomanjkljivost, s katerimi se soočajo nacionalni organi, je še vedno umeščanje elektrarn v prostor, predvsem z vidika varstva okolja. Še posebej občutljiva so območja Nature 2000, o čemer je odločalo SEU, na primer v zadevi C-2/10, Azienda Agro-Zootecnica Franchini Sarl, Eolica di Altamura Srl proti Regione Puglia, ter pri nas tudi VSRS, na primer v zadevi X Ips 244/2011 ter UPRS, na primer v zadevi I U 2589/2018-25. Električna energija je praktično neuporabna brez učinkovitega omrežja. Za takšno uspešno delovanje je potrebna zanesljiva infrastruktura in evropsko povezano omrežje. Direktiva (EU) 2018/2001 podpira vključitev OVE v prenosno in distribucijsko omrežje, saj je zanesljiva oskrba z električno energijo bistven element javne varnosti. Če želi EU doseči optimalno energetsko povezavo, bo morala vzpostaviti decentralizirano pametno omrežje in centralizirano super pametno omrežje. Decentralizacijo bi bilo po mnenju nekaterih mogoče doseči z uporabo nove tehnologije blockchain, ki obljublja varne ter transparentne sisteme. Vendar pa že pametna omrežja današnje generacije prinašajo določena tveganja, na primer z vidika varstva podatkov in varstva zasebnosti, kar bo treba urediti z ustreznimi predpisi in njihovim učinkovitim izvajanjem. V RS trenutna oskrba z električno energijo temelji predvsem na jedrski in hidro energiji ter na fosilnih virih. Ker pa je RS članica EU, je zavezana k energetskim ciljem povečanja deleža OVE. V skladu z zakonodajo EU bo morala natančno določiti cilje in ukrep za prihodnost, če bo želela doseči povečanje deleža OVE do leta 2030 za 32 %. Področje energetike v RS ureja EZ-1, ki bo moral implementirati novo Direktivo (EU) 2018/2001. Smiselno bi bilo sprejeti novi zakon o obnovljivih virih, ki bi OVE uredil formalno in finančno ter ločeno in specifično. RS ima veliko potenciala za povečanje OVE, vendar načrtovanje projektov pogosto naleti na težave z umeščanjem v prostor, predvsem z naravovarstvenega vidika. Na področju varstva okolja imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, ki se borijo proti izgradnji HE in VE. Naravovarstveni in okoljski vidiki morajo biti ustrezno vključeni v opredelitev javnega interesa. Pri bodočem delovanju bo tako treba primerno upoštevati naravovarstvene in okoljske vidike, prav tako pa tudi druge relevantne vidike. Jasno je, da bo za uresničitev zanesljive, varne in zadostne energetske preskrbe ter nasploh za dostopnost energije treba v nekaterih primerih obremeniti okolje, saj popolnoma čiste energije za zdaj še nismo sposobni zagotoviti. Vendar pa morajo biti ti posegi sorazmerni in nasploh ustavno skladni.
Keywords: državni prostorski načrt, električna energija, energetska učinkovitost, energetska unija, hidroelektrarna, Natura 2000, nevladna organizacija, obnovljivi viri energije, varstvo okolja, vetrna elektrarna
Published: 20.12.2019; Views: 410; Downloads: 88
.pdf Full text (1,29 MB)

4.
Vpliv paše divjadi v oborah na vrstno pestrost in sestavo travišč asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum (zveza Mesobromion)
Ema Jevšnik, 2019, master's thesis

Abstract: Polnaravna suha travišča asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum uvrščamo v Natura 2000 habitatni tip 6210 (*). V Sloveniji se pojavljajo na sončnih legah gričevnatih pokrajin, kot so Haloze ̶ naše raziskovano območje. Precejšen delež teh travišč, ki so jih v preteklosti kosili ali pa izvajali kombinirano košnjo in jesensko pašo, so v zadnjem desetletju spremenili v trajne pašnike, pasejo pa zelo različne vrste živali, poleg govedi najpogosteje še ovce, konje, koze, osle in različno divjad. Raziskav in podatkov o tem, kakšen vpliv imajo drugačni načini rabe (npr. celoletna paša) na ta travišča nimamo, zato smo v naši raziskavi želeli ugotoviti vpliv paše divjadi (damjakov) na vrstno sestavo, pestrost in funkcionalno sestavo polnaravnih suhih travišč. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali skupaj 100 vegetacijskih popisov, od tega 54 na pašniku in 46 na travnikih s tradicionalno rabo (košnjo). Skupaj smo popisali 129 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali tudi podatke o 38 morfološko funkcionalnih potezah (MFP) in 19 strategijah po modelu CSR. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi analizami. Ugotavljali smo razlike med sestavo in vrstno pestrostjo travišč, MFP, parametri vrstne pestrosti, Ellenbergovimi indeksi in CSR strategijami. Ugotovili smo, da se vrstna pestrost (povprečno število vrst na popisno ploskev 0,25 m2) na travniku (11,05 ± 2,8) in na pašniku (12,12 ± 2,5) sicer značilno ne razlikujeta, pri tem pa so se pokazale značilne razlike v floristični sestavi, saj so se na pašniku, med drugimi, pojavile številne plevelne vrste, ki jih na travniku ne najdemo. Razlike so se pojavile tudi v MFP, kjer smo dokazali, da so bile na pašniku v večjem deležu prisotne enoletnice in ruderalke, stres toleratorji, rastline, ki dalj časa cvetijo in imajo višjo vrednost specifične listne površine. Na košenih travnikih je bilo prisotnih več trajnic in kompetitorjev, rastline začnejo bolj zgodaj cveteti, so višje, večji je delež pol-rozetastih vrst in rastline imajo višjo vrednost suhe snovi listov. Hkrati smo ugotovili razlike med pašnikom in travnikom glede na vrednosti Ellenbergovega indeksa za vlago (F) in količino dušika v tleh (N), kjer so bile višje povprečne vrednosti na pašniku. To razlagamo s procesom evtrofikacije in ustvarjanjem bolj mezotrofnih razmer zaradi izločkov pašnih živali. Na osnovi izsledkov naše raziskave lahko zaključimo, da paša divjadi ni primerna kmetijska raba za ohranjanje ugodnega stanja travišča Natura 2000 habitatnega tipa 6210 (*) na območju Haloz, saj povzroča značilne negativne spremembe v njihovi vrstni sestavi, predvsem zaradi pojavljanja nezaželenih plevelnih in/ali ruderalnih vrst.
Keywords: polnaravna suha travišča, paša, damjak (Dama dama), vrstna sestava, CSR strategije rastlin, morfološko funkcionalne poteze, multivariatne analize, kmetijska raba travišč, Natura 2000
Published: 15.03.2019; Views: 786; Downloads: 202
.pdf Full text (2,76 MB)

5.
Mrežekrilci (Neuropterida: Megaloptera, Neuroptera) območja Natura 2000 v Sloveniji: Ličenca pri Poljčanah - ribniki Petelinjek kot primer
Eva Langerholc, 2018, master's thesis

Abstract: Mrežekrilci (Neuropterida) so v Sloveniji iz naravovarstvenega vidika slabo raziskana skupina žuželk. Prav iz tega razloga smo se odločili, da opravimo popis mrežekrilcev na območju ribnikov Petelinjek, ki so del območja Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Naš cilj je bil, da ob popisu naravovarstveno ovrednotimo favno mrežekrilcev, in sicer s pomočjo Rdečega seznama mrežekrilcev Slovenije. Prav tako je bil naš cilj opredeliti mrežekrilce tudi kot bioindikatorsko skupino. Živali smo popisovali dvakrat mesečno od aprila do oktobra med letoma 2016 in 2017 na osmih lokalitetah v okolici ribnika Štepihovec in Štatenberšek. V laboratoriju je nato sledila determinacija nabranih živali ter etiketiranje in ureditev mokre zbirke. Na območju ribnikov Petelinjek smo našli 30 vrst mrežekrilcev, in sicer eno vrsto iz redu velekrilcev (Megaloptera), ostale vrste pa pripadajo redu pravih mrežekrilcev (Neuroptera). Vrstno najbolje zastopani sta bili družina tenčičaric (Chrysopidae) in družina rjavih mrežekrilcev (Hemerobiidae). Iz družine tenčičaric smo našli vseh pet v Sloveniji prisotnih vrst iz rodu Chrysoperla, med katerimi je še posebej zanimiva najdba vrste Chrysoperla mediterranea. Skoraj polovica najdenih vrst je bioindikatorskih, med njimi pa so tudi vrste, ki imajo vodne ličinke. To so: Sialis lutaria, Sisyra nigra, Sisyra terminalis in Osmylus fulvicephalus. Te štiri vrste so vključene tudi na Rdeči seznam mrežekrilcev Slovenije, kjer so opredeljene kot ranljive vrste.
Keywords: Neuropterida, Megaloptera, Neuroptera, ribniki Petelinjek, Ličenca pri Poljčanah, Natura 2000, naravovarstvo, ogrožene vrste, rdeči seznam, bioindikacija, Slovenija
Published: 28.09.2018; Views: 532; Downloads: 71
.pdf Full text (2,05 MB)

6.
The challenges in new tourist destination development within the area of ecological network Natura 2000
Duško Pavlović, Mladen Knežević, Božica Radoš, 2016, published scientific conference contribution

Abstract: Natura 2000 is often equated with protected areas where human activities are significantly limited or even excluded in order to preserve biodiversity. However, Natura 2000 is based on other settings. Most of the activities and projects in the Natura area can be carried out with the mitigation of possible negative impacts. Sometimes they need only minor adjustments. Proposals of major development projects or changes in land use should undergo the evaluation of acceptability for the ecological network. If the assessment is positive, the procedure will be allowed if it is in the Natura area. As such, the Natura 2000 can provide new opportunities for rural areas, for example through eco-tourism and recreation. The paper will provide a SWOT analysis of micro location of building a new transport route, which is aimed at the development of new tourist destinations in the protected area.
Keywords: Natura 2000, a tourist destination, a new traffic railway route, Slovenia
Published: 03.11.2017; Views: 891; Downloads: 292
.pdf Full text (945,34 KB)
This document has many files! More...

7.
Poznavanje naravovarstvene terminologije med mestnim in podeželskim prebivalstvom
Nasja Škof, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Eden izmed temeljnih pogojev za ohranjanje biodiverzitete je izobraževanje. Vedenje (poznavanje problema) zmanjšuje verjetnost napačnih odločitev pri načrtovanju. Poznavanje različnih oblik trajnostnega gospodarjenja omogoča ohranjanje ekosistemov, habitatov in habitatnih tipov. Ozaveščenost čim večjega števila ljudi pa je ključni dejavnik za ohranjanje biodiverzitete. S pomočjo ankete smo raziskali predvsem življenjski slog anketirancev, in sicer: kje kupujejo hrano; če imajo doma živali in obdelovalne površine (vrtove, njive); če v prostem času opravljajo kakšne aktivnosti v naravi… Anketirane smo razdelili v štiri podvzorce, prav tako smo podali tudi skupni vzorec celotne populacije glede na razpoložljive odgovore posameznega vprašanja v anketi. Pri poznavanju terminologije smo se osredotočili predvsem na termine kot so: biodiverziteta, Natura 2000 in svetovni dan biotske raznovrstnosti. Zanimalo nas je tudi poznavanje ogroženih vrst živali, rastlin in naravovarstvenih območij. Predvidevali smo, da ljudje, ki živijo bolj povezani z naravo bolje poznajo terminologijo, ogrožene organizme in zavarovana območja. Zavarovana območja, od najmanjših naravnih spomenikov do največjih parkov, v katera so vgrajena prizadevanja in trud generacij pred nami, so namreč bogastvo, najlepši dragulj, ki ga imamo v tej kroni, ki jo imenujemo narava. V vsakdanjem življenju se tega bogastva Slovenije velikokrat premalo zavedamo. V diplomskem delu smo naredili primerjavo med mestnim in podeželskim prebivalstvom, pri čemer smo ugotovili, da večji delež naših anketiranih predstavlja mestno prebivalstvo. Predvidevali smo, da ljudje, ki živijo na podeželju in hrano pridelajo doma, bolje poznajo zavarovana območja in ogrožene organizme. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je poznavanje naravovarstvene terminologije med anketiranci zelo slabo. Primerjava mestnega in podeželskega prebivalstva je pokazala, da je poznavanje naravovarstvene terminologije boljše pri podeželskem kot pri mestnem prebivalstvu. Pri poznavanju zavarovanih območij je največ anketiranih kot zavarovano območje zapisalo Triglavski narodni park, kar smo predvidevali in je tudi razumljivo, saj gre za edini in največji slovenski narodni park.
Keywords: poznavanje terminologije, zavarovano območje, biodiverziteta, Natura 2000, redke vrste.
Published: 12.09.2016; Views: 674; Downloads: 66
.pdf Full text (962,71 KB)

8.
MOŽNOSTI UMETNEGA ZASNEŽEVANJA NA SMUČIŠČU GOLTE
Ana Podkrižnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so predstavljene možnosti zajetij tehnoloških voda, ki jih bomo uporabili za umetno zasneževanje smučarskih prog na smučišču Golte d.o.o. Diplomsko delo temelji na že pridobljenih meritvah in podatkih za izračun potrebnih vodnih črpalk. Na podlagi meritev, izračuna porabe tehnološke vode in primerjave z ustaljeno prakso drugod smo podali predlog za eno izmed podanih možnosti shranjevanja vode. Cilj naloge je, da na podlagi primerjave možne izvedljivosti in ekonomičnosti variant določimo optimalen način napeljave vodovodnega sistema zasneževanja, ki bo izveden po zakonskih predpisih.
Keywords: vodovodni sistem, umetno zasneževanje, črpalke, akumulacijsko jezero, Krajinski park Golte, Natura 2000
Published: 07.09.2016; Views: 783; Downloads: 84
.pdf Full text (5,74 MB)

9.
10.
MODEL IZRABE VETRNE ENERGIJE V SLOVENIJI
Zlatko Makarić, 2014, bachelor thesis/paper

Abstract: Zaradi vedno večje potrebe po električni energiji smo se odločili, da predstavimo eno izmed možnosti pridobivanja elektrike, ki je v Sloveniji slabo izkoriščena. Predstavili smo splošno stanje, možnosti in omejitve izkoriščanja vetrne energije v Sloveniji. Na podlagi dognanj smo sestavili model, s katerim smo pokazali, da je kljub omejitvam v Sloveniji možna izraba vetrne energije.
Keywords: veter, vetrna energija, povprečna hitrost vetra, Natura 2000
Published: 06.02.2015; Views: 1085; Downloads: 291
.pdf Full text (1,82 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica