Search the digital library catalog

Abstract: Zaznambe, predznambe in maksimalno hipoteko zaradi pripadajočih lastnosti, ki omogočajo varovanje vrstnega reda vpisov v zemljiško knjigo, skupaj označujemo za varovalne stvarne pravice. Od ostalih civilnih pravic jih razlikuje predvsem njihova vsebina vključenega materialnopravnega upravičenja. Značilnosti in posebnosti varovalnih stvarnih pravic se odražajo skozi že uveljavljena načela zemljiškoknjižnega prava, ki predstavljajo temelj za obravnavo predmetnih pravic v okviru te magistrske naloge, in skozi posredno in neposredno povezanostjo s stvarnim pravom, obligacijskim pravom ter drugimi pravnimi področji. Kljub temu da si varovalne stvarne pravice med seboj delijo veliko skupnih lastnosti, ki jih medsebojno povezujejo in preko katerih je mogoče iskati vzporednice, se glede na določene značilnosti tudi medsebojno bistveno razlikujejo. Na medsebojne razlike med posameznimi instituti je mogoče opozoriti v zvezi z dodatnimi predpostavkami, ki so potrebne za njihovo pridobitev, v zvezi z rokom, v katerem jih je treba opravičiti, ter tudi glede na predpostavke za njihovo opravičenje v roku in njihov izbris iz zemljiške knjige. Tako bo na primer pri predlogu za vpis predznambe zadoščala zgolj verjetnost za kasnejšo pridobitev izvedene ali lastninske pravice, pri zaznambi spora, zaznambi izrednega pravnega sredstva in zaznambi izbrisne tožbe pa so predpostavke vezane na spremljajoč oziroma končan sodni postopek, ki predstavlja temeljni razlog za vpis teh varovalnih stvarnih pravic v zemljiško knjigo. V sklopu obravnavanja določene varovalne stvarne pravice je treba pozornost nameniti predvsem razvrščanju znotraj samih predznamb in zaznamb po vnaprej določenih in vzpostavljenih merilih. To nam omogoča ločeno obravnavo, izpostavo relevantnih razlik in iskanje povezav glede na to, proti komur učinkujejo posamezne predznambe in zaznambe, katero vrsto pravice omejujejo, kje se posledično vpisujejo v zemljiški knjigi, ali imajo pogojno izključujoče učinke na pozneje pridobljene izvedene in varovalne stvarne pravice ter katero vrsto vpisa v zemljiški knjigi se z njimi varuje.
Keywords: Načela zemljiškoknjižnega prava, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, stvarne pravice, zaznambe, predznambe, maksimalna hipoteka
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 1408; Downloads: 220
Full text (2,27 MB)

Abstract: Zemljiškoknjižno pravo predstavlja enega pomembnejših delov nepremičninskega prava, kjer Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Stvarnopravni zakonik (SPZ) igrata najvidnejšo vlogo. Temeljna načela, kot so načelo javnosti in zaupanja, načelo pravnega prednika in načelo vrstnega reda, služijo za lažjo in pravilno interpretacijo posameznih določil zakona. Zemljiška knjiga, ki jo vodijo okrajna sodišča, je pravna, javna evidenca, kar pomeni, da se vanjo vpisujejo pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami ter da so ti vpisani podatki vsakomur dostopni. Glavni vpisi v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, poočitev in plomba pa predstavljata pomožne vpise. Informatizacija, ki se je v popolnosti uveljavila z novelo ZZK-1C, je uvedla elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, spremembe pri določenih zaznambah, kjer je nekatere odpravila, odpravila pa je tudi zemljiškoknjižne vložke. Glavno temo tega zaključnega dela predstavljajo zemljiškoknjižne zaznambe, ki so vrsta glavnega vpisa v zemljiško knjigo. Namenjene so vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za promet z nepremičninami in se nanašajo na imetnika pravice, vpisane v zemljiško knjigo. ZZK-1 pozna dve vrsti zaznamb, to so deklaratorne zaznambe, kjer ima vpisano dejstvo pravne učinke ne glede na zaznambo, zaradi njenega publicitetnega učinka pa se nihče ne more sklicevati, da mu vpisano pravno dejstvo ni bilo znano, in konstitutivne zaznambe, s katerimi nastanejo določeni pravni učinki in so določene z ZZK-1 ali drugimi pravnimi predpisi.
Keywords: zemljiškoknjižno pravo, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, informatizacija, zemljiškoknjižne zaznambe, vrste in učinki zaznamb
Published in DKUM: 13.09.2017; Views: 1300; Downloads: 186
Full text (540,34 KB)

Abstract: Posebni zemljiškoknjižni postopki, so postopki, ki so značilni le za nekatere specifične pravne položaje ter pravne institute in katere je prav zaradi tega zakonodajalec umestil v posebno poglavje zakona. Posebni zemljiškoknjižni postopki so tako postopek izbrisa starih hipotek, postopek nastavitve ter dopolnitve zemljiške knjige ter postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. V diplomskem delu z naslovom Posebni zemljiškoknjižni postopki s pregledom sodne prakse sem se osredotočil na obravnavo omenjenih postopkov predvsem z vidika sodne prakse Višjega sodišča v Kopru in sprememb, ki jih je prinesla uvedba novele Zakona o zemljiški knjigi (novela ZZK-1C). Le-ta se je pričela uporabljati s 1.5.2011. Diplomska naloga se prične z zgodovinskim pregledom zemljiške knjige, njeno organizacijo ter z obravnavo temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava. Zajel sem tudi najpomembnejše vrste vpisov v zemljiško knjigo, k temu pa dodal še nepravilne vpise. V tretjem poglavju sem predstavil značilnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova načela, ki so izrednega pomena zaradi specifične narave le-tega. Temu sledijo nova postopkovna pravila zemljiškoknjižnega postopka, ki jih uvede novela ZZK-1C. Kot že omenjeno sem se v zadnjem delu naloge posvetil opisu posebnih zemljiškoknjižnih postopkov in sicer postopku izbrisa starih hipotek, postopku nastavitve in dopolnitve zemljiške knjige ter postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine s pregledom sodne prakse. Ob pisanju diplomskega dela sem ugotovil, da je med posebnimi zemljiškoknjižnimi postopki v praksi najpomembnejši postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, pri katerem je zaslediti tudi največ sodnih odločb.
Keywords: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, Zakon o zemljiški knjigi, novela ZZK-1C, načela zemljiškoknjižnega prava, posebni zemljiškoknjižni postopki, zemljiškoknjižni predlog, sodna praksa.
Published in DKUM: 16.05.2016; Views: 2327; Downloads: 204
Full text (1,02 MB)

Abstract: Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige ter zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah, kot tudi vpisu pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Zbirko listin pa tvorijo listine, ki so bile podlaga za opravljen vpis v glavno knjigo. Samo popolna zemljiška knjiga predstavlja potrebno varnost pravnega prometa nepremičnin, česar so se zavedali že v preteklosti in zaradi česar danes poznamo različne vrste vpisov. Ločimo jih na glavne in pomožne. Z glavnimi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice in pravna dejstva, s pomožnimi vpisi pa drugi podatki, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah je zraven veljavnega pravnega posla potrebna še vknjižba pravice. Listina, ki je podlaga za vknjižbo, mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje in šele t.i. »perfektna« zemljiškoknjižna listina pridobi status intabulacijske klavzule na podlagi katere se lahko vknjižba tudi izvede. V praksi je pogosto, da listina ne izpolnjuje vseh pogojev za vpis, zaradi česar vknjižbe ni mogoče neposredno izvršiti, so se pa zato oblikovali še drugi načini, ki jih stranka v postopku lahko uporabi, da si zagotovi vpis želene pravice. Da je lahko zemljiška knjiga kar se da ažurna, so v pomoč zraven vrst vpisov tudi načela zemljiškoknjižnega prava. V današnjem času, ko smo v veliki večini odvisni od elektronskih medijev, za ažurnost skrbi popolnoma informatizirana zemljiška knjiga.
Keywords: zemljiška knjiga, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno dovolilo, načela zemljiškoknjižnega prava, vrste vpisov v zemljiško knjigo, glavni vpisi, pomožni vpisi, nepravilni vpisi, izbrisna tožba.
Published in DKUM: 10.04.2015; Views: 3441; Downloads: 600
Full text (1013,57 KB)