Search the digital library catalog

Abstract: Trajnostno poročanje podjetjem omogoča prepoznavanje tveganj in priložnosti, ki lahko vplivajo na nadaljnje poslovanje. Posledice poročanja o trajnosti so tudi gradnja ugleda in zaupanja v podjetje ter privabljanje vlagateljev. Niso pa to edini razlogi, zakaj naj bi se podjetja odločila za trajnostno poslovanje. Z odgovornim obnašanjem do ljudi in naravnega okolja podjetja in posamezniki tudi sooblikujemo svet, ki bo v takšni ali drugačni obliki ostal za naslednje generacije. V magistrskem delu primerjalno analiziramo dosedanje trajnostno poročanje podjetij Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., (NEK), Électricité de France, d. d., (EDF) in Vattenfall, d. d., ter usklajenost tega poročanja z Direktivo o poročanju podjetij o trajnosti (Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD). Gre za tri podjetja v jedrski industriji, ki se med seboj razlikujejo predvsem po velikosti. Razlike beležimo v številu zaposlenih, prihodkih podjetij, po območju delovanja in strukturi njihovih dejavnosti. Francoski EDF in švedski Vattenfall sta večnacionalni podjetji z več 10.000 zaposlenimi. Proizvodnja električne energije iz jedrskega goriva je le ena izmed njunih dejavnosti. Na drugi strani pa NEK proizvaja električno energijo le na območju Slovenije, njeno število zaposlenih se giblje okoli 650, njena edina dejavnost je proizvodnja električne energije iz jedrskega goriva. Namen magistrskega dela je bil oblikovati sklop priporočil za nadaljnje poročanje NEK o trajnosti. Ta smo izoblikovali na podlagi preučevanja dosedanjih letnih poročil, intervjujev z zaposlenimi v NEK, preučitve nove direktive CSRD in Evropskih standardov poročanja o trajnosti (European Sustainability Reporting Standards – ESRS) ter s primerjalno analizo dosedanjega poročanja dveh tujih večnacionalnih podjetij.
Keywords: trajnostno poročanje, trajnostno poslovanje, direktiva CSRD, standardi ESRS, NEK
Published in DKUM: 20.06.2024; Views: 246; Downloads: 101
Full text (2,43 MB)

Abstract: Občutek ogroženosti prebivalcev Republike Slovenije zaradi izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem je v zadnjih letih pereča tema. Poleg strahu pred morebitno nesrečo in njenimi posledicami se pojavlja predvsem bojazen pred moteno ali ogroženo oskrbo z električno energijo v prihodnosti. V Sloveniji trenutno prevladuje proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn, sledijo termoelektrarne, šele za njimi pa jedrska elektrarna v Krškem. Obnovljivi viri energije, kot so vetrna in sončna energija, se v zadnjih letih povečujejo, vendar ne zagotavljajo dovolj zanesljive oskrbe z električno energijo. Za to so namreč potrebni različni ukrepi, vključno z ukrepi na področju proizvodnje, prenosa in distribucije ter izkoriščanja različnih virov energije. V razpravi o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem se pojavljajo argumenti o zanesljivi oskrbi z električno energijo in nujnosti zmanjšanja izpustov CO2, hkrati pa se pojavljajo tudi protiargumenti o varnostnih tveganjih, onesnaževanju z jedrskimi odpadki in strahu pred morebitno nesrečo. Namen naloge je ugotoviti, kako bi izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne vplivala na občutek ogroženosti prebivalcev ter kakšne ukrepe bi bilo smiselno predlagati za morebitno zmanjšanje tega občutka. Raziskava je pokazala, da se poleg strahu pred morebitno nesrečo in vplivom na okolje pojavlja tudi strah pred moteno ali ogroženo oskrbo z električno energijo v prihodnosti. Koristno bi bilo, da bi se čim večji del prebivalstva seznanil z delovanjem jedrskih elektrarn ter njihovimi prednostmi in slabostmi v primerjavi z drugimi vrstami elektrarn.
Keywords: jedrske elektrarne, občutek ogroženosti, NEK, električna energija, tveganja, magistrska dela
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 470; Downloads: 38
Full text (1,72 MB)

Abstract: Dobra organizacija dela je povsod ključ do uspeha, še posebej pa je to pomembno v rizičnih sistemih, kjer lahko že najmanjša napaka oz. neprimeren korak v organizaciji vodi do hudih posledic. Pomembno je, da se otroci tudi v šoli seznanijo s principi organizacije, saj jim bo le-to kasneje koristilo v vseh segmentih njihovega življenja. V svoji nalogi sem sprva teoretično prikazal organizacijske sheme v rizičnih sistemih, nato to potrdil še na konkretnem primeru v NEK. Ugotovil sem tudi slabšo informiranost otrok, ki so bili o jedrski elektrarni poučeni samo iz učnega gradiva. Na koncu naloge sem kot dopolnitev vsebin v učnemu načrtu ponudil tudi dodatne možnosti v obliki e-gradiva. Omenjam pa tudi fizično možnost seznanitve z NEK v obliki obiska jedrske elektrarne.
Keywords: tehnični sistem, organizacija dela, NEK, remont
Published in DKUM: 09.11.2016; Views: 1183; Downloads: 102
Full text (4,42 MB)

Abstract: Magistrsko delo zajema modela kondenzatnega sistema in sistema glavne napajalne vode, ki predstavljata del sekundarnega sistema jedrske elektrarne. Glavna naloga teh dveh sistemov je vračanje kondenzatne vode iz kondenzatorja v oba uparjalnika. Črpalke dvignejo tlak v sistemu, 6 stopenj predgretja pa pripomore k večjemu izkoristku sistema. Model je narejen s 6-enačbnim modelom v programu APROS in temelji delno na RELAP5 modelu in delno na dejanskih podatkih Nuklearne elektrarne Krško. Vhodni podatki v sistemu so ustrezno preračunani in geometrije modulov ustrezno prilagojene. Začetni pogoji so nastavljeni na 100% obremenitev elektrarne pri največji generatorski moči in sicer po zamenjavi nizkotlačne turbine v sekundarnem sistemu Nuklearne elektrarne Krško. Rezultati prikazujejo ustrezen tlačni padec, potek temperature, masni tok in potek entalpij v primerjavi z realnim sistemom, prav tako pa je ustrezno modeliranih 6 grelnikov, kar se kaže v ustreznih toplotnih prenosih. Integrirane kondenzatne črpalke in črpalke glavne napajalne vode ustrezno dvignejo tlak v sistemu. Model se ni soočal z večjimi težavami, uporabljene pa so bile nekatere poenostavitve in inženirske presoje. Delo v splošnem zajema celoten opis jedrske elektrarne in podroben opis sekundarnega sistema ter zgoraj omenjenega modela.
Keywords: Nuklearna elektrarna Krško, NEK, APROS, model, sekundarni sistem, kondenzatni sistem, CY sistem, sistem glavne napajalne vode, FW sistem
Published in DKUM: 04.06.2015; Views: 1958; Downloads: 197
Full text (4,73 MB)

Abstract: Diplomsko delo zajema splošno primerjavo reaktorske tlačne posode II. generacije z reaktorsko tlačno posodo III. in III.+ generacije, s konkretnimi predstavniki. Glavni del diplomske naloge je pregled scenarijev majhne izlivne nezgode za dva reaktorja III.(III.+) generacije in sicer EPR in AP1000. Za analize so uporabljeni rezultati, ki so pridobljeni s pomočjo testnega objekta APEX-1000, ki simulira reaktor AP1000 in testnega objekta PKL, ki simulira reaktor EPR. Rezultati prikazujejo termohidravlične razmere v primarnem sistemu reaktorja v primeru različnih scenarijev nezgod in potrjujejo začetno tezo, da so varnostni sistemi, v primeru majhne izlivne nezgode, zmožni popolnoma varno odvajati zaostalo toploto iz sistema.
Keywords: reaktor NEK, reaktor AP1000, reaktor EPR, reaktorska tlačna posoda, majhna izlivna nezgoda, termohidravlični kriteriji, pasivni varnostni sistem, testni objekt APEX-1000, testni objekt PKL
Published in DKUM: 25.10.2012; Views: 2045; Downloads: 343
Full text (4,10 MB)