| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vloga obveščevalno varnostnih služb pri sodelovanju Republike Slovenije v NATO-vodenih operacijah v Afganistanu
Stanka Lavrih, 2018, master's thesis

Abstract: Po terorističnih napadih Al Kaide v Združenih državah Amerike septembra 2001 se je dojemanje varnostni in groženj mednarodne skupnosti povsem spremenilo. Varnostni svet Organizacije združenih narodov je že dan po terorističnih napadih sprejel Resolucijo 1368 (2001), ki opredeli napade kot oborožen napad na Združene države Amerike in kot ogrožanje mednarodnega miru in mednarodne varnosti. Nepredvidljivo in spremenjeno varnostno okolje v svetu je zahtevalo takojšen odziv. Mednarodna skupnost kot vir ogrožanja identificira Afganistan. Še isto leto so z mandatom Organizacije združenih narodov vzpostavljene Mednarodne sile za pomoč v Afganistanu, katerih vodenje leta 2003 prevzame zveza Nato. Misijo, ki se je zaključila konec 2014, v letu 2015 nadomesti nebojna svetovalna Misija Odločna podpora in se izvaja še danes. Odziv na sodobne grožnje države rešujejo v medsebojnih zavezništvih ter delovanju v mednarodnih operacijah in misijah. Članstvo Republike Slovenije v zvezi Nato je prineslo obveznost izpolnjevanja zavez, ki so bile podane v pristopnem obdobju ter kasneje članstvu. Kot polnopravna članica poleg tega sodeluje v procesu oblikovanja in izvajanja varnostnih in obrambno političnih smernic. Republika Slovenija svoje obveznosti v Zavezništvu izpolnjuje tudi s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah, kot so Nato-vodene mednarodne operacije in misije v Afganistanu, kjer sodeluje od leta 2004. Vloga obveščevalno varnostnih služb pred napotitvijo, v času delovanja ter po zaključku delovanja slovenskih pripadnikov v Nato-vodenih operacijah je izjemno pomembna in ena od najbolj učinkovitih oblik zaščite lastnih sil. Ob upoštevanju omejenih resursov je mednarodno sodelovanje Republike Slovenije ključno pri zagotavljanju tovrstne podpore v Afganistanu.
Keywords: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalno-varnostne službe, NATO, sodelovanje, magistrska dela
Published: 05.07.2018; Views: 464; Downloads: 58
.pdf Full text (779,17 KB)

2.
Delovanje Nata na Balkanu - študija primera Makedonije
Ada Suljkanović, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Zveza Nato se je preoblikovala po razpadu Varšavskega pakta, ker je s tem izgubila glavni vir ogrožanja. Pripravljati se je začela na reševanje konfliktov izven njenega območja. Prva misija, ki je sprožila vojaški mehanizem zavezništva po koncu hladne vojne, je bilo posredovanje na Kosovu. Zavezništvo je z mednarodnimi enotami in zračno podporo preprečilo etnično čiščenje Kosova. Enote so ravno tako nudile pomoč beguncem in ustanovile begunska taborišča v sosednji Makedoniji. Makedonija je poleg prostora za taborišča nudila tudi logistično podporo. Zavezništvo je čez nekaj let, leta 2001, nudilo pomoč tudi Makedoniji, ko so izbruhnili spopadi med oboroženimi silami Makedonije in Albanci. Albanci, kot manjšina, niso bili zadovoljni že od osamosvojitve Makedonije 1991. Z Ohridskim sporazumom se je spor rešil, in Albanci so pridobili pravice, katere so zahtevali. Poleg Albancev, je Makedonija že od osamosvojitve imela težave s sosednjo Grčijo. Ugotovili smo, da Grško-Makedonski spor sega že več kot stoletje nazaj, ampak, da se je problem zares pojavil ob njeni osamosvojitvi, saj je novo nastala država uporabila »Makedonija« v njenem imenu, kar je Grčija videla kot ozemeljsko težnjo in »Makedonsko provokacijo«. Po umešanju Meddržavnega sodišča, sta državi podpisali Začasni sporazum, kateri je navedel, da se Makedonija lahko prijavi za članstva v mednarodnih organizacijah pod imenom »bivša jugoslovanska republika Makedonija«, kar je tudi storila in kar je Grčija upoštevala vse do njene prošnje za članstvo v zvezi Nato. Po vsej prebrani literaturi vidimo samo dva scenarija; ali bo Grčijo umaknila veto in se bo Makedonijo sprejelo v zvezo Nato, ali pa bo Grčija še naprej ovirala vstop Makedoniji v Evro-atlantske integracije in Makedonijo bo zajela destabilizacija in naraščanje albanskega prebivalstva.
Keywords: NATO, Balkan, vzdrževanje miru, Makedonija, diplomske naloge
Published: 27.10.2017; Views: 510; Downloads: 51
.pdf Full text (1,12 MB)

3.
Ureditev nujne medicinske pomoči v sodobnem vojskovanju in njena trenutna organizacija v slovenski vojski
Žan Uremovič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil opisati ureditev nujne medicinske pomoči v Slovenski vojski, njeno kakovost in organiziranost nujne medicinske pomoči v modernem vojskovanju. Za odgovor na raziskovalni vprašanji smo uporabili deskriptivno metodo. Ugotovili smo, kako je nujna medicinska pomoč organizirana, njeno delovanje znotraj Slovenske vojske ter v Nemških oboroženih silah. Izpostavili smo ključne elemente standardov zdravstvene oskrbe Severnoatlantskega zavezništva. Če vojske dosegajo te standarde, lahko izvajajo kvalitetne zdravstvene storitve in s tem povečajo možnost preživetja poškodovanih ali obolelih. Treba je omeniti, da se nujna medicinska pomoč v vojni močno razlikuje od nujne medicinske pomoči v miru. Opisali smo tudi vrste medicinskih evakuacij, njihovo vlogo in pomen na bojišču. Izpostavili in opisali smo prevozna sredstva, ki se uporabljajo v te namene. Prav tako so izrednega pomena izvajalci zdravstvene oskrbe, ki morajo biti ustrezno izurjeni, imeti morajo primerno izobrazbo ter biti v stiku z sodobno prakso. Dolžni so se držati načel vojaške doktrine in standardov. Nemške oborožene sile smo v diplomski nalogi primerjali s Slovensko vojsko, da bi ugotovili njeno kakovost pri ureditvi nujne medicinske pomoči. Primerjali smo organiziranost, usposobljenost nosilcev zdravstvene oskrbe, prevozna sredstva in načine evakuacije. Prav tako smo primerjali skladnost s standardi Severnoatlantske zveze pri Nemških oboroženih silah in Slovenski vojski.
Keywords: Zdravstvena oskrba, vojaško zdravstvena enota, vojaške zdravstvene ustanove, slovenska vojska, NATO.
Published: 10.10.2017; Views: 758; Downloads: 86
.pdf Full text (1,11 MB)

4.
5.
Prenova bolnišničnega informacijskega sistema “IS VZE-MEDIC”
Mitja Sodja, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Tema diplomskega dela je prenova bolnišničnega informacijskega sistema z nazivom IS VZE MEDIC Vojaško zdravstvene enote. V prvem delu je opisan sistem in predstavljene specifičnosti povezovanja z ostalimi informacijskimi sistemi znotraj zaprtega intranetnega omrežja. V drugem delu je opisana interoperabilnost bolnišničnega informacijskega sistema z različnimi sistemi v zvezi NATO za povezovanje doma in v tujini. Preučena je bila različna domača in tuja literatura, dokumenti organizacije in predpisani standardi zveze NATO (STANAG – angleško Standardization Agreement).
Keywords: bolnišnični informacijski sistem, interoperabilnost - povezljivost sistemov, vojaško zdravstvo, zveza NATO, lahka premična bolnišnica Role 2 LM MTF (Light Manoeuvre, Medical Treatment Facilities)
Published: 16.09.2015; Views: 640; Downloads: 123
.pdf Full text (8,66 MB)

6.
7.
The dynamics of NATO and EU enlargement
Markus Meckel, Davorin Kračun, 2001, invited lecture at foreign university

Keywords: Evropa, Rusija, predavanja, NATO, EU, Evropska unija, vojska
Published: 10.07.2015; Views: 1090; Downloads: 19
URL Link to full text

8.
Pomen tajnih podatkov pri upoštevanju pravil službe v Slovenski vojski
Sandra Koprivc, 2014, bachelor thesis/paper

Abstract: Pomen tajnih podatkov pri upoštevanju pravil službe v Slovenski vojski Slovenska vojska (v nadaljevanju SV) sodi v okvir Ministrstva za obrambo RS. Predstavlja obrambne sile Republike Slovenije. Opravlja upravne in strokovne zadeve, ki zadevajo obrambni načrt države, razvoj, organizacijo, opremljanje enot, delovanje in vodenje Slovenske vojske. Prav tako so Slovenska vojska obrambne sile, ki samostojno ali v zavezništvu Nata na podlagi mednarodnih pogodb izvajajo vojaško obrambo (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, b. d. a). Zaradi navedenega je zelo pomembno, da so vsi člani SV varnostno preverjeni. Preverjanje v širšem pomenu besede je staro že toliko kot samo človeštvo, saj nehote vsakodnevno v vsakdanjem življenju kar naprej nekaj preverjamo. Zato smo v diplomskem delu navedeno področje temeljito preučili. V diplomskem delu smo opravili analizo ankete, katere namen je bil ugotoviti, v kolikšni meri se zaposleni v SV zavedajo vloge in pomena tajnih podatkov v komunikaciji s sodelavci znotraj SV in v komunikaciji s tretjimi osebami. Ugotovili smo, da se pripadniki SV pretežno zavedajo oziroma zelo zavedajo pomena pridobitve dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.
Keywords: Slovenska vojska, tajni podatek, varnostno preverjanje, NATO.
Published: 23.01.2015; Views: 755; Downloads: 98
.pdf Full text (1,18 MB)

9.
Vloga zveze NATO in proces odločanja o mirovnem posredovanju na Kosovu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
David Kusterbajn, 2012, undergraduate thesis

Abstract: NATO predstavlja v okolju mednarodne varnosti eno izmed ključnih organizacij. Skozi zgodovino je zavezništvo krepilo svojo vlogo in se uspešno prilagajalo novim varnostnim razmeram ter izzivom, ki jih narekuje hitro spreminjajoče mednarodno varnostno okolje. Osnovni cilj zveze NATO je varovati svobodo in zagotavljati varnost vsem državam članicam v okviru kolektivne obrambe znotraj zavezništva. Svojo strategijo in poslanstvo je NATO razširil po koncu hladne vojne. V obdobju transformacije zveze NATO, ki še vedno traja in se razvija, zavezništvo zagotavlja stabilnost in varnost v svetu s kolektivno obrambo, širitvijo zveze in delovanjem izven svojih meja. Tako skrbi za kolektivno varnost v širšem pomenu skupaj z drugimi mednarodnimi varnostnimi organizacijami. Pomemben prispevek k vzpostavljanju mednarodnega miru dajejo operacije kriznega odzivanja, ki vključujejo tudi operacije v podporo miru. NATO uspešno vodi misijo KFOR na Kosovu že več kot 13 let in s tem prinaša stabilnost širšemu območju Balkana. Misija KFOR bo še naprej zagotavljala varnost na Kosovu in omogočila drugim civilnim organizacijam ustvarjanje pogojev za vzpostavitev sistema v državi, ki bo temeljil na demokratičnih načelih. Tako bo dosežen osnovni cilj misije in hkrati pogoj za umik zavezništva iz regije. Odločitev o končanju misije KFOR, bo kot vse druge odločitve v zvezi NATO sprejel in potrdil Severnoatlantski svet. NAC je najpomembnejši organ odločanja v Natu. Pri tem sodeluje z zelo široko strukturo organov, v katerih je zastopanih vseh 28 držav članic s strokovnjaki na političnem in vojaškem področju. Proces odločanja temelji na soglasju vseh držav članic in zagotavlja osnovo za uspešno delovanje zavezništva. Odločitve, ki so sprejete po tem principu, so rezultat skupne volje in zaupanja med državami, ki vodijo v skupno vizijo zveze NATO. S celostnim pristopom bo NATO še močnejši in bo s širšim spektrom aktivnosti še naprej predstavljal vodilno organizacijo pri zagotavljanju varnosti, stabilnosti in miru po svetu.
Keywords: NATO, mirovne operacije, Kosovo, diplomske naloge
Published: 25.02.2013; Views: 1358; Downloads: 165
.pdf Full text (388,89 KB)

10.
PRISTOJNOSTI POLITIČNIH, VOJAŠKIH IN DRUGIH TELES NATO PRI ODLOČANJU IN IZVAJANJU VOJAŠKIH OPERACIJ - PRIMERI JUGOSLAVIJE, IRAKA, AFGANISTANA IN LIBIJE
Damijan Knez, 2012, undergraduate thesis

Abstract: PRISTOJNOSTI POLITIČNIH, VOJAŠKIH IN DRUGIH TELES NATO PRI ODLOČANJU IN IZVAJANJU VOJAŠKIH OPERACIJ – PRIMERI JUGOSLAVIJE, IRAKA, AFGANISTANA IN LIBIJE Organizacija Severnoatlantske pogodbe – NATO (North Atlantic Treaty Organization) je mednarodno vojaško-politična organizacija, ki predstavlja čezatlantsko vez – povezavo varnosti v Severni Ameriki z varnostjo v Evropi. Kolektivna prizadevanja članic so v podporo skupnim varnostnim interesom. Spreminjanje razmer v mednarodnem varnostnem okolju je narekovalo tudi prilagajanje zveze. Njen obstoj je povezan z njeno večnamenskostjo in prilagodljivostjo spremembam v okolju. Severnoatlantsko zavezništvo je bilo ustanovljeno 4. aprila 1949 z Washingtonsko pogodbo med 12 državami članicami, ki so k njej pristopile prostovoljno, na podlagi javne razprave in ustreznega parlamentarnega postopka. Leta 2012 je v zvezo NATO vključenih 28 držav članic. Pogodba podpira njihove individualne pravice ter mednarodne obveznosti v skladu z 51. členom Ustanovne listine Združenih narodov. Ključni členi Severnoatlantske pogodbe so: 4., 5. ter 6. člen. V času svojega obstajanja je Nato za svoje delovanje oblikoval in sprejel več strateških konceptov. Zadnji je bil sprejet novembra 2010. S spreminjanjem vloge Nata se spreminjajo in s tem širijo tudi njegove pristojnosti. V času hladne vojne in sovjetske nevarnosti je bila v ospredju vojaško-obrambna naravnanost. Po koncu hladne vojne in razširitvah pa je zavezništvo omogočilo mirnodobno sodelovanje med državami podpisnicami tako na vojaškem kot tudi na političnem, gospodarskem, znanstvenem, omejeno celo na kulturnem področju. Njegov namen je poleg zagotavljanja varnosti svojim članicam, prispevati k miru, stabilnosti, sodelovanju in demokratičnemu razvoju tudi na drugih celinah v evroatlantskem prostoru in s tem prispevati k svetovnemu miru. Dejavnosti Organizacije severnoatlantske pogodbe so podprte z zapleteno civilno in vojaško strukturo. Delovna telesa, ki se ustanavljajo in spreminjajo glede na obseg in potrebe, imajo določene pristojnosti in naloge. Slovenija je v Natu od leta 2004 ter sodeluje s predstavniki v delovnih telesih. Ima svoje obveznosti in pristojnosti. Slovenska vojska se vključuje v mednarodne operacije in misije Nata. Kot organizacija za kolektivno samoobrambo in varnostno sodelovanje deluje zveza NATO pod vodstvom Varnostnega sveta OZN ali vsaj usklajeno z njim. Pri različnih posegih v primeru kriz izven ozemlja zavezništva gre za naloge izven določil 5. člena Severnoatlantske pogodbe. Mirovne operacije obravnavajo v Natu kot del kriznega upravljanja. Ustanovili so sile za posredovanje, ki so v stalni visoki pripravljenosti. Posredovanja, ki so potekala izven območij držav članic zavezništva, so tudi posredovanja v Jugoslaviji, Iraku, Afganistanu in Libiji. Natovi posegi, ki niso povezani s kolektivno obrambo, niso nezakoniti, če so v skladu z odločitvami VS ZN. Problem legalnosti posega Nata pa se pojavi ob posredovanjih, ki nimajo jasnega mandata VS ZN za operacijo. Natovi vojaški napadi v Bosni in Hercegovini, Afganistanu in Libiji so bili izvedeni na podlagi resolucij VS ZN. Oborožena akcija zoper Zvezno republiko Jugoslavijo v zvezi s položajem na Kosovu ni imela mandata VS ZN. Pomoč Natovih sil Makedoniji pri razoroževanju Osvobodilne vojske Kosova in skupin albanskih skrajnežev prav tako ni imela podlage v mandatu ZN. Brez predhodne odobritve VS ZN je bila tudi invazija Amerike in Velike Britanije na Irak, pri kateri Nato kot organizacija ni imel nobene vloge pri odločitvi za izvedbo napada in nekatere članice zveze ga tudi niso podprle. Dodatne zaščite Turčiji pred morebitnimi zračnimi napadi Iraka ni odobril Severnoatlantski svet, ki je najvišje politično telo za odločanje in posvetovanje v zvezi Nato, ker so temu nasprotovale tri članice zavezništva. Sklep o ukrepih za zaščito Turčije je sprejel Komite za obrambno načrtovanje Nata. Slednje nakazuje problem znotraj zavezništva v zvezi z odločanjem ob posegu izven območja držav član
Keywords: NATO, NATOVA TELESA, NOVI STRATEŠKI KONCEPT (NSK), VOJAŠKE OPERACIJE, MIROVNE OPERACIJE, RESOLUCIJE VARNOSTNEGA SVETA ZDRUŽENIH NARODOV
Published: 14.12.2012; Views: 1150; Downloads: 83
.pdf Full text (610,34 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica