1. Vpliv iniciatorja in zamreženja na odzivnost hidrogel/stiren dvodomenskih poroznih polimerovDomen Slemenšek, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo predstavlja rezultate sinteze in proučevanja vplivov iniciatorja, zamreženja in drugih dejavnikov na dvodomenski porozni polimer. Ena domena je hidrogel, ki vsebuje akrilno kislino zamreženo z N,N'-metilenbis(akrilamid)-om, medtem ko druga domena, v kateri se ta hidrogel nahaja, vsebuje stiren zamrežen z divinilbenzenom. Tako se hidrogelu omeji prostor za nabrekanje in s tem poveča uporabnost. Polimer smo sintetizirali z verižno radikalsko polimerizacijo emulzije z visokim deležem notranje faze.
Pomembno je bilo zagotoviti stabilnost emulzije, da ni prišlo do ločevanja faz. Monoliti so bili bele barve, togi, krhki in porozni, s sposobnostjo absorbiranja velike količine vode, kar je glavna lastnost hidrogelov. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na absorpcijo vode, je bil delež zamreženja z divinilbenzenom. Uspešnejša kot je bila polimerizacija, višja je bila absorpcija vode.
Karakterizacijo smo izvedli z vrstičnim elektronskim mikroskopom, gravimetrijo in testiranjem absorpcije vode. Material lahko okarakteriziramo kot mikrogel v polimerni matriki, vendar bi to bilo potrebno potrditi s presevnim elektronskim mikroskopom zaradi omejitev vrstičnega elektronskega mikroskopa.
Keywords: poliHIPE, hidrogel, dvodomenski porozni polimer, stiren, divinil benzen, akrilna kislina, N, N′-metilenbis(akrilamid), verižna radikalska polimerizacija, absorpcija vode
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 56; Downloads: 11
 Full text (8,72 MB) |
2. Sinteza in karakterizacija amino funkcionaliziranega akrilamida kot prekurzorja za inteligentne polimere : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeKaja Kogal, 2023, undergraduate thesis Abstract: V tem diplomskem delu smo z nukleofilno acilno substitucijo sintetizirali funkcionalizirane akrilamide, ki so predstavljali osnovno monomerno enoto za nadaljno polimerizacijo. Reakcija sinteze monomerov je potekla med enim aminom in enim kislinskim kloridom. Za amine smo uporabljali etilen diamin (EDA), tris(2 aminoetil) amin (TAEA) ali bis(2-hidroksipropil) amin (BHPA), za kislinske kloride pa smo izbrali akriloil klorid (ACl) ali metakriloil klorid (MACl). Reaktante smo raztopili v topilu diklorometan (DCM), ob prisotnosti trietilamina (TEA). Nato smo produkte reakcij uporabili kot monomere pri prosti radikalski polimerizaciji. Polimerizacijo smo izvajali v masi ob prisotnosti termičnih iniciatorjev α,α' azobisizobutironitrila (AIBN) oziroma kalijevega peroksidisulfata (KPS). Uspešnost sinteze monomerov, torej kemijsko strukturo, smo preverili s pomočjo Fourierjeve transformacijske infrardeče spektroskopije (FTIR) in spektroskopije jedrske magnetne resonance (NMR), medtem ko smo polimere okarakterizirali s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo. Produkti, ki so bili sintetizirani z metakriloil kloridom so se izkazali za uspešne pri sintezi monomerov in tudi pri polimerizaciji.
Nadaljni razvoj takšnih materialov bi ogromno doprinesel na področju bioloških aplikacij, predvsem pri celičnem inženiringu in na področju odzivnih materialov.
Keywords: amino funkcionaliziran akrilamid, nukleofilna substitucija, radikalska polimerizacija, polimeri, FTIR, NMR
Published in DKUM: 04.09.2023; Views: 488; Downloads: 69
Full text (3,11 MB) |
3. Prisotnost akrilamida v živilihPeter Drevenšek, 2015, master's thesis/paper Abstract: V magistrskem delu smo analizirali prisotnost akrilamida v živilih na slovenskem trgu med leti 2010 do 2012. Podatke o vzorčenih izdelkih nam je posredoval ZZV-MB. Cilji raziskave so bili ugotoviti, v katerih živilih je največ akrilamida, ali količina akrilamida v živilih upada in če izmerjene vrednosti presegajo okvirne, ki jih predlaga Priporočilo Komisije Evropskih skupnosti o raziskavi ravni akrilamida v živilih z dne 10.1.2011. Statistično analizo podatkov smo izvedli s programoma EXCEL in SPSS 21.0. Živila so bila razporejena v 10 glavnih skupin, skladno s prilogo Priporočila Komisije Evropskih skupnosti 2010/307/EU. Med 172 analiziranimi vzorci živil so bile najvišje srednje vrednosti v skupinah 2 (krompirjev čips), 293 µg/kg, 7 (kava in kavni nadomestki), 251 µg/kg, in 1 (pomfrit, ki se prodaja pripravljen za zaužitje), 177 µg/kg. Trend zniževanja vsebnosti akrilamida v živilih je opaziti le v skupini 2 (krompirjev čips). Okvirnih vrednosti ni preseglo nobeno živilo. Srednje in najvišje vrednosti akrilamida v živilih iz Slovenije v letih 2010 do 2012 so nižje v vseh skupinah živil v primerjavi z vrednostmi iz Evropske unije v letu 2010 in Velike Britanije v letu 2012.
Keywords: varnost živil, akrilamid v živilih, okvirna vrednost
Published in DKUM: 18.11.2015; Views: 1756; Downloads: 261
Full text (1,75 MB) |
