1. Analiza fenolov v listih murv (Morus sp.) in njihov protibakterijski učinek : magistrsko deloŠpela Jelen, 2022, master's thesis Abstract: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih in posameznih fenolov v listih genotipov različnih vrst murv (Morus alba, M. alba × rubra, M. nigra, M. australis). Na podlagi fenolnega profila smo odbrali genotipe z največjimi vsebnostmi in proučili protibakterijski učinek murvovih ekstraktov na rast dveh bakterij, grampozitivne Staphylococcus aureus in gramnegativne Escherichia coli. Skupne fenole vseh genotipov smo analizirali s Folin-Ciocalteujevo metodo, posamezne fenole smo analizirali s tekočinsko kromatografijo z UV/VIS-detekcijo. Protibakterijski učinek etanolnih ekstraktov smo določali s Kirby-Bauerjevo disk difuzijsko metodo in z difuzijskim antibiogramom z vdolbinicami. Vpliv protibakterijskega učinka vodnih murvovih ekstraktov na kinetiko rasti obeh bakterij smo preučevali s pomočjo spektrofotometra na mikrotitrski ploščici. Najvišje vrednosti skupnih fenolov (21,51 ± 2 mg GAE/g SS), klorogenske kisline (14,9 ± 0,86 mg/g SS), 4-kafeoilkininske kisline (4,36 ± 0,22 mg/g SS), 5-p-kumaroilkininske kisline (2,2 ± 1,21 mg/g SS), kvercetin glikozida (0,74 ± 0,01 mg/g SS) in kemferol-acetil-heksozida (4,42 ±0,01 mg/g SS) so dosegali sadni genotipi (M. alba × rubra, M. nigra, M. australis), medtem ko so genotipi bele murve (M. alba) vsebovali največ rutina (2,67 ± 0,7 mg/g SS) in kvercetin-malonil-heksozida (1,59 ± 0,39 mg/g SS). Pri difuzijskem antibiogramu z diski inhibicijskih con pri E. coli ni bilo, medtem ko je bil pri difuzijskem antibiogramu z vdolbinicami učinek bakteriostatičen. Pri poskusu s S. aureus se je inhibicijska cona izrazila pri vseh koncentracijah murvovih ekstraktov, a je bila bakteriostatična. Na podlagi spektrofotometričnih rezultatov lahko sklepamo, da murvov ekstrakt nekaj ur zavira rast bakterij S. aureus in E. coli, nato pa jo vzpodbudi, kar lahko pripišemo proteinom in ogljikovim hidratom v ekstraktu. Za nadaljnje raziskave bi bilo smiselno uporabiti čisti fenolni ekstrakt brez beljakovin in ogljikovih hidratov, saj slednji dve snovi predstavljata hranilo za bakterije.
Keywords: Murve (Morus sp.), fenolni profil listov, protibakterijski učinek, S. aureus, E. coli
Published in DKUM: 07.12.2022; Views: 332; Downloads: 65
 Full text (7,20 MB) |
2. Morfološke analize listov bele murve iz goriške regijeVeronika Črešnar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil morfometrično razlikovanje listov bele murve v odvisnosti od načina rezi dreves vzorčenih na področju Nove Gorice in bližnje okolice. Vzorčenje je potekalo na terenu od 2. junija do 28. julija 2015. Habitus vsakega vzorčenega drevesa smo fotografirali, zapisali geografske koordinate nahajališča drevesa ter izmerili obseg debla drevesa. Na vsakem drevesu smo vzeli od 20 do 30 polno razvitih in nepoškodovanih listov, pri čemer smo naključno vzorčili 5.–7. list, ne glede na ekspozicijo. Liste smo herbarijsko stisnili in posušili. Morfološke lastnosti vzorčenih listov smo merili s pomočjo predhodnega skeniranja listov in obdelave pridobljenih digitalnih fotografij v računalniškem programu Cell SZ61. Merili smo površino lista, dolžino lista po glavni žili, širino lista v najširšem delu, dolžino listnega peclja, levo in desno širino od glavne žile v najširšem delu lista ter dolžini desne in leve bazalne žile. Ugotovili smo, da ima vsakoletna rez signifikanten vpliv na dolžino lista, na širino lista, dolžino leve in desne širine lista in na dolžino leve in desne bazalne žile na listu, nima pa vpliva na površino in na dolžino peclja. Izračun Pearsonovega koeficienta korelacije je pokazal, da je povezanost vseh spremenljivk z rezjo zmerna. Najmočnejšo korelacijo smo ugotovili med dolžino lista ter levo in desno bazalno žilo.
Keywords: bela murva, vpliv gojitvene rezi, goriška regija, Morus alba L., morfometrija listov
Published in DKUM: 19.07.2022; Views: 321; Downloads: 27
Full text (2,18 MB) |
3. Zaviralni učinek etanolnih izvlečkov listov murv na glivo Epicoccum nigrumMartina Korez, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo testirali zaviralni učinek etanolnih izvlečkov listov šestih različnih genotipov murv na rast glive Epicoccum nigrum. Z difuzijsko metodo smo testirali protiglivno delovanje na trdnem agarskem gojišču. V poskus smo vključili šest genotipov murv iz različnih geografskih območji Slovenije, in sicer štiri genotipe bele murve (Morus alba L.), eno črno murvo (Morus nigra L.) in eno platanolistno murvo (Morus platanifolia). Zaviralni učinek na glivo Epicoccum nigrum smo statistično značilno dokazali le pri enem od šestih genotipov, in sicer pri beli murvi (M. alba), odbrani v Dragonji. Gliva, tretirana z ekstraktom te murve, je v povprečju dvanajsti dan dosegala površino 3523,709 mm2, medtem ko je isti dan na kontrolni petrijevki (tretirani s 70% etanolom) gliva dosegla površino 5008,749 mm2. Prirast glive na ekstraktu murve iz Dragonje je bil za 29,6 % nižji v primerjavi s kontrolo. Pri izvlečkih ostalih genotipov se kaže trend protiglivnega delovanja, vendar ta ni statistično značilen.
Keywords: Epicoccum nigrum, izvleček listov murv, Morus sp., murva, protiglivno delovanje, zaviralni učinek
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 601; Downloads: 40
Full text (1,64 MB) |
4. Vzpostavitev tkivnih kultur bele murve (Morus alba L.) z namenom ohranjanja starih genotipov in vitroKatja Koncilja, 2019, undergraduate thesis Abstract: Bela murva (Morus alba L.) že stoletja predstavlja značilno drevo nekdajšnjih Evropskih svilogojskih regij, kjer so liste bele murve uporabljali za krmo sviloprejkam. V začetku 20. stoletja, se je kljub večletni tradiciji pridelovanje svile in svilogojstva na Slovenskem, nasade murv začelo opuščati, gojenje sviloprejk kot oblika naravnega pridelovanje tekstila pa je z začetki globalizacije nadomestilo uvajanje umetnih tekstilnih vlaken. Za ohranjanje kolekcije murv in izbranih superiornih genotipov je potrebno in vitro ohranjanje teh edinstvenih genotipov. Z metodami razmnoževanja nodalnih izsečkov poganjkov in vzpostavitev kalusnih kultur, smo preizkušali vpliv različnih pH vrednosti in razmerja rastnih regulatorjev na rast kulture. V diplomski nalogi, smo uspešno vzpostavili protokol za rast in razrast izsečkov bele murve, z uporabo MS gojišča in rastnih regulatorjev indolmaslene kisline (IBA) in benziladenin (BAP) v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). V drugem sklopu poskusa smo uspešno indukcijo kalusa izzvali ob uporabi MS gojišča v pH območju 5.8 in 6.0. Za ohranjanje vitalnosti kalusa smo gojišču dodali aktivno oglje in rastne regulatorje IBA ter BAP v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). Vzpostavljeni protokoli tkivnih kultur murve so ključni za bodoče razmnoževanje materiala, ki ga bomo pridobili na terenu, predvsem v času, ko druge oblike tehnike razmnoževanja niso mogoče.
Keywords: murve / Morus alba L. / tkivne kulture / rastni regulatorji
Published in DKUM: 23.09.2019; Views: 907; Downloads: 96
Full text (909,37 KB) |
5. Protiglivni učinek izvlečkov listov bele murveSlavko Sever, 2019, undergraduate thesis Abstract: Murva je že od nekdaj prepoznavna po farmakoloških učinkih in je priznana v kitajski tradicionalni medicini kot protivnetno, antibakterijsko sredstvo in za zdravljenje hiperglikemije. Namen diplomske naloge je bil proučiti zaviralni učinek izvlečkov listov bele murve na rast glive Alternaria sp. V preliminarnem poskusu smo vrednotili učinek vodnega in etanolnega izvlečka v 5 %, 10 % in 20 % koncentraciji. Koncentracijskega učinka nismo potrdili, se pa je zaviralni učinek bolj izražal pri uporabi vodnega izvlečka. V drugem sklopu poskusa smo uporabili 37,5 % koncentracijo vodnih izvlečkov sedmih različnih genotipov bele murve, tako svilogojsko uveljavljenih sort 'Morettiana' in 'Kokusou', kot tudi lokalnih genotipov bele murve iz različnih fitogeografskih območij Slovenije. Zaviralni učinek smo dokazali pri treh lokalnih genotipih, ki so v osemdnevnem opazovalnem obdobju odražali skupno povprečno prirast 1,660; 2,860 in 3,790 cm2 napram ostalim genotipom z osemdnevnim skupnim povprečnim prirastom v območju 11,250 do 19,840 cm2 in kontroli s 17,498 cm2 prirasti. Sorti 'Morettiana' in 'Kokusou' sta izkazovali slab zaviralni učinek na rast glive.
Keywords: Alternaria sp. / bioaktivne spojine / izvleček listov / Morus alba L. / protiglivni učinek
Published in DKUM: 04.09.2019; Views: 1116; Downloads: 88
Full text (1,22 MB) |
6. Časovna analiza vsebnosti proteinov v listih različnih genotipov murvAna Arnejčič, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Murvini listi so edina hrana sviloprejkam s ključno sestavo pomembnih metabolitov, ki jih sviloprejke potrebujejo za rast in razvoj. Analiza hranilnih snovi v listih različnih genotipov murv nam omogoča, da lahko odberemo tiste superiorne genotipe, ki so po vsebnosti metabolitov najbolj primerni za rast in razvoj sviloprejk. V diplomskem delu smo vzorčili različne genotipe murv v kolekciji murv Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Raziskava temelji na določitvi vsebnosti proteinov v listih (1) starih donosnih sort murv, ki so se uveljavile v svilogojstvu, (2) lokalnih genotipov murv in (3) novejših križancev. Namen raziskave je podati časovno analizo sprememb v vsebnosti proteinov skozi obdobje, ki je primerno za žetev listov. Skupne proteine v listih različnih genotipov murv smo določili v razponu od 33 do 175 mg/g SS, pri čemer so najvišje vrednosti dosegli genotipi novejših križancev murv (Morus alba x Morus rubra). Optimalno količino vsebnosti proteinov vseh treh preučevanih skupin murv so bili izmerjeni med junijem in julijem 2017, najnižje koncentracije proteinov so bile med julijem in avgustom. Proti koncu vegetacije se je izmerjena količina v murvinih listih spet povečala. Časovna analiza nam je omogočila opredeliti najboljši termin obiranja listov in odbiro superiornih genotipov, ki se bodo v bodoče razmnoževali za ponovno vzpostavitev svilogojstva.
Keywords: murve, Morus alba, proteini, svilogojstvo, hranilna vrednost
Published in DKUM: 31.07.2018; Views: 1077; Downloads: 85
Full text (794,33 KB) |
7. Variations in leaf total protein, phenolic and thiol contents amongst old varieties of mulberry from the Gorizia regionTina Ugulin, Tamas Bakonyi, Rebeka Lucijana Berčič, Andreja Urbanek Krajnc, 2015, original scientific article Abstract: Preserving the plant genetic resources of genus Morus is insuffcient but undoubtedly vital for conservation of the world’s germplasm for our successors. This research was focused on old mulberry varieties from the Gorizia region in Slovenia which were assessed for their contents on crucial metabolites (proteins, phenolics and thiols) in leaves regarding their antioxidant and nutraceutical potentials. Total proteins were measured spectrophotometrically by following the procedure of Bradford, the total phenolic contents were determined using the Folin-Ciocalteu method and thiols were established with monobromobimane fluorescent dye. The presented metabolite screening showed that some of the evaluated genotypes had higher concentrations of glutathione and were superior in contents of proteins and phenolics when compared to the results of other authors and could be propagated as highly recommendable feed for silkworms, and other animals.
Keywords: feeds, glutathione, Morus, phenols, proteins
Published in DKUM: 14.11.2017; Views: 1361; Downloads: 477
Full text (359,62 KB)
This document has many files! More... |
8. SPREMENLJIVOST VSEBNOSTI SKUPNIH PROTEINOV, FENOLOV IN TIOLOV V LISTIH STARIH GENOTIPOV MURV V GORIŠKI REGIJITina Ugulin, 2016, master's thesis/paper Abstract: Ohranjanje genskih virov rodu Morus je nezadostno, čeprav je nedvomno bistvenega pomena za ohranjanje svetovne zapuščine za naše naslednike. V magistrskem delu smo popisovali in vzorčili stare genotipe murv v Goriški regiji, ki so jih v preteklosti uporabljali z namenom krme sviloprejkam. Raziskava temelji na določitvi ključnih metabolitov (proteinov, fenolov in tiolov) v listih starih genotipov murv z namenom proučitve antioksidativne aktivnosti in hranilne vrednosti. Skupni proteini in fenoli so bili določeni spektrofotometrično s pomočjo Bradfordove in Folin-Ciocalteu metode, tioli so bili določeni s pomočjo HPLC po predhodnem markiranju s fluorescenčnim barvilom monobromobimane. Skupne proteine smo v listih različnih genotipov merili v razponu od 35 do 126 mg/g SS, skupni fenoli so dosegli vrednosti do 16 g ekvivalent galne kisline/100 g, glutation smo določili v razponu od 705 do 2019 nmol/g SS in cistein od 24 do 73 nmol/g SS. Rezultati določitve metabolitov kažejo, da imajo nekateri genotipi visoko vsebnost glutationa, v primerjavi z rezultati drugih avtorjev so superiorni v vsebnosti proteinov in fenolov in bodo v nadaljnjih raziskavah razmnoženi z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk in ostalih živali.
Keywords: krmna rastlina, Morus, skupni fenoli, skupni proteini, tioli
Published in DKUM: 21.06.2016; Views: 1760; Downloads: 263
Full text (11,74 MB) |
