| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uporaba nove metode za ugotavljanje prisotnosti Staphylococcus aureus na bolnišničnih tekstilijah
Matej Fesel, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Bolnišnične okužbe so pomemben javno zdravstveni problem, ki zahtevajo veliko finančnih sredstev in različnih kadrov. Bolnišnične okužbe povzročajo različni mikroorganizmi; bakterije, virusi, glive, praživali, paraziti, itd. V preteklosti se je zelo razmahnila uporaba antibiotikov, kar je pomembno prispevalo k razvoju bolnišničnih okužb. Manj pa se je posvečalo preventivi. Danes ugotavljamo, da je preventiva cenejša, zato je vedno bolj v ospredju. Detekcija mikroorganizmov na tekstilijah je pomembna pri preventivi okužb. Tekstilije so namreč skozi celoten čas bolnišnične obravnave v stiku s pacienti, kar pomeni, da so lahko vir okužbe. Še posebej pa so ogroženi pacienti z oslabljenim imunskim sistemom, starostniki in otroci. Ena izmed nevarnejših bakterij, ki je razvila odpornost na številne antibiotike, je Staphylococcus aureus, navzoča na človeški koži in sluznici. V empiričnem delu smo primerjali dve različni metodi za detekcijo mikroorganizmov na tekstilijah in želeli ugotoviti, katera izmed metod je najbolj primerna za uporabo. Ugotovili smo, da je uporaba aparature Morapex primernejša od metode jemanja odtisov s pomočjo RODAC ploščic.
Keywords: bolnišnične okužbe, MRSA, Staphylococcus aureus, tekstilije, aparatura Morapex
Published: 07.02.2014; Views: 1634; Downloads: 277
.pdf Full text (1,48 MB)

2.
Molekularne metode za spremljanje kontaminacije bolnišničnih tekstilij
Urška Rozman, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Bolnišnično okolje predstavlja pomembno ekološko nišo in lahko služi kot rezervoar za potencialno patogene mikroorganizme. Bolnišnične tekstilije skupaj z vlago in toploto ustvarijo ustrezne pogoje za rast, širjenje in dolgotrajno preživetje številnih mikroorganizmov, zaradi česar lahko služijo kot vektor navzkrižnega prenosa bolnišničnih okužb. Bolnišnične okužbe ne predstavljajo samo zapletov pri zdravljenju bolnikov v bolnišnici, zaradi katerih letno v Evropi umre 50.000 ljudi, temveč povzročajo tudi gospodarsko škodo, saj so letne finančne izgube v Evropi samo z direktnimi stroški ocenjene na približno 7 milijard EUR. Klasične metode za vzorčenje mikroorganizmov na tekstilijah, kot je jemanje odtisov z RODAC agar ploščami, brisi in z destruktivno elucijsko metodo ter naknadna fenotipska identifikacija, so dolgotrajne, zato smo v raziskavi uvedli vzorčenje z metodo nedestruktivnega eluiranja z aparaturo Morapex A in detekcijo mikroorganizmov z verižno reakcijo s polimerazo (PCR) ter kvantifikacijo z verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (rtPCR). Dokazali smo, da aparatura Morapex A predstavlja ustrezen in učinkovit nadomestek za vzorčenje mikroorganizmov na tekstilijah, saj je bila učinkovitost vzorčenja večja v primerjavi z optimizirano metodo destruktivnega eluiranja oz. z metodo vzorčenja z RODAC agar ploščami. Z uporabo molekularnih metod za detekcijo izbranih vrst mikroorganizmov smo dosegli večjo občutljivost kot pri detekciji s klasičnimi gojitvenimi metodami, saj lahko mikroorganizme zaznamo pri nižjih začetnih nanesenih koncentracijah na tekstil, zaznamo pa tudi žive in mrtve mikroorganizme ter mikroorganizme v VBNC stanju in ostanke proste DNK. Za oceno celotne mikrobne populacije na tekstilijah iz realnega okolja smo uporabili metodo ločevanja celotne bakterijske 16S rDNK z visokotlačno kromatografijo v denaturizirajočih pogojih (DHPLC). Zaradi široke pestrosti mikrobne populacije na bolnišničnih tekstilijah iz realnega okolja se metoda DHPLC ni izkazala kot najbolj ustrezna, saj zaradi pojavljanja mešanih sekvenc v posamezni frakciji ni bila mogoča identifikacijo do ene same bakterijske vrste. Vzorčenje mikroorganizmov na tekstilijah z metodo nedestruktivnega eluiranja z aparaturo Morapex A in njihova detekcija z molekularnimi metodami lahko predstavlja izboljšano alternativo za potrebe kontrole higiene bolnišničnih tekstilij.
Keywords: bolnišnične okužbe, bolnišnične tekstilije, RODAC, Morapex A, PCR, DHPLC
Published: 24.07.2014; Views: 1672; Downloads: 234
.pdf Full text (1,61 MB)

3.
Vzorčenje in dokazovanje prisotnosti klebsiella pneumoniae na bolnišničnih tekstilijah z različnimi metodami
Marko Bočkaj, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Bolnišnične okužbe so okužbe, povezane z zdravljenjem, bivanjem ali rehabilitacijo v bolnišnici in so najpogostejši zaplet pri zdravljenju. Najpogosteje do njih pride zaradi neupoštevanja in neustreznega izvajanja preventivnih ukrepov za preprečevanje bolnišničnih okužb, med katerimi je najpomembnejša higiena rok. Bolnišnične okužbe povzročajo mikroorganizmi, kot so bakterije, virusi, glive in paraziti. Ena od povzročiteljev takšnih okužb je bakterija Klebsiella pneumoniae, ki je najpomembnejši povzročitelj bolnišničnih okužb iz rodu Klebsiella. Okužbe z bakterijo Klebsiella pneumoniae najpogosteje prizadenejo dihala, sečila in rane. Patogeni mikroorganizmi, ki povzročajo okužbe, se pogosto zadržujejo v tekstilijah, ki se uporabljajo pri vsakdanji praksi v bolnišnici. Zato je detekcija mikroorganizmov v bolnišničnih tekstilijah pomembna pri raziskovanjih na področju obvladovanja in preprečevanja bolnišničnih okužb, ki pestijo bolnike tako dolgo, kot obstajajo bolnišnice in ostale ustanove, ki obravnavajo dlje hospitalizirane bolnike. V naši raziskavi smo primerjali tri različne metode za detekcijo bakterije Klebsiella pneumoniae na bolnišničnih tekstilijah. Najprej smo vzorčili bakterije z klasično metodo jemanja odtisov z RODAC ploščicami, nato z aparatom Morapex A in za konec še z hitrim testom za detekcijo psevdomonad in enterobakterij (Inštitut Hohenstein, Nemčija). Ugotovili smo, da je metoda, pri kateri uporabljamo aparat Morapex A, bolj učinkovita od klasične metode jemanja odtisov z RODAC ploščicami. Hiter test za odkrivanje bakterij na kontaminiranih površinah (Bacteria quick test), pa je neprimeren za uporabo v praksi, saj njegovi rezultati niso tako natančni in zanesljivi kot rezultati, pridobljeni z drugimi metodami vzorčenja.
Keywords: Bolnišnične okužbe, Klebsiella pneumoniae, Morapex A, RODAC, hitri test
Published: 22.08.2014; Views: 3809; Downloads: 194
.pdf Full text (945,27 KB)

4.
Primerjava dveh metod vzorčenja bolnišničnih tekstilij za detekcijo Pseudomonas aeruginosa kot povzročitelja bolnišničnih okužb
Marija Matić, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Bolnišnične okužbe so eden izmed vodilnih vzrokov podaljšanega bivanja in zdravljenja pacienta. Prenašalci bolnišničnih okužb so bakterije, virusi in glive. Pseudomonas aeruginosa je ena izmed bakterij, ki povzročajo bolnišnične okužbe in sicer, okužbe sečil, dihal ter bakteriemijo. Zaradi odpornosti na večino antibiotikov predstavlja velik problem pri zdravljenju okužb. Bakterija Pseudomonas aeruginosa se lahko nahaja tudi na bolnišničnih tekstilijah, kamor se prenese preko pacientovih izločkov, zato je detekcija mikroorganizmov na bolnišničnih tekstilijah zelo pomembna. Za vzorčenje tekstilij se najpogosteje uporablja metoda vzorčenja z RODAC agar ploščicami, s katero zajamemo mikroorganizme na površini tekstilij. V diplomski nalogi smo preizkusili dve metodi vzorčenja tekstilij za preverjanje kontaminacije bolnišničnih tekstilij. Metodo vzorčenja z RODAC agar ploščicami smo primerjali z metodo vzorčenja z aparaturo Morapex A, ki deluje na principu izpiranja mikroorganizmov iz tekstilij. Obe metodi smo preizkusili na umetno kontaminiranih tekstilijah in tekstilijah iz realnega okolja. Prednost vzorčenja z aparaturo Morapex A je, da lahko z izpiranjem zajamemo tudi tiste mikroorganizme, ki so globlje v tekstilu. Rezultati raziskave so pokazali, da je metoda vzorčenja tekstilij z izpiranjem z aparaturo Morapex A učinkovitejša, kot metoda jemanja odtisov z RODAC agar ploščicami.
Keywords: Pseudomonas aeruginosa, bolnišnične okužbe, bolnišnične tekstilije, Morapex A, RODAC ploščice.
Published: 08.09.2014; Views: 1978; Downloads: 465
.pdf Full text (882,51 KB)

5.
Efficiency of four sampling methods used to detect two common nosocomial pathogens on textiles
Urška Rozman, Sonja Šostar-Turk, Sabina Fijan, 2012, original scientific article

Abstract: Detecting microorganisms on textiles is useful for many purposes, for example to determine the bioburden before laundering, assess the reduction in bacterial counts in connection with various laundry processes, or trace transfer routes in infection control investigations. Therefore a validated, reproducible and rational method is needed. For sampling microorganisms on textile surfaces the most commonly used method is the contact plate method using RODAC plates, first described by Hall and Hartnett followed by the swab sampling technique. Both methods can only capture microorganisms on the surface of the textiles while microorganisms that have penetrated into the deeper structure of the material will not be detected. In our research the contact plate method and the swabbing technique were compared with two wash-off methods. For the first wash-off method the destructive elution methodwas used, where microorganisms were eluted from the fabrics by shaking the fabrics for a certain time in an elution medium. For the fourth sampling method a nondestructive method that included a compact test device called MorapexŽ was used, which is based on forced desorption by pressing the microorganisms through the fabric without destroying the fabric. In our research, two types of microorganisms were included (Klebsiella pneumoniae andStaphylococcus aureus) that cause common nosocomial infections. The aim of this study was to compare the efficiency of the four sampling methods for detecting microorganisms on textiles and to determine the lowest concentration, which can still be detected. The percentage of microorganisms that were detected by both elution methods was substantially higher than by sampling of fabrics with the contact plate method or swabbing. It can be concluded that a nondestructive method using a modified MorapexŽ device can beapplied for quick determination of the hygienic condition of textiles.
Keywords: textile hygiene, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, swabbing, RODAC plates, elution method, Morapex
Published: 10.07.2015; Views: 665; Downloads: 63
URL Link to full text

6.
Comparison of methods for detection of four common nosocomial pathogens on hospital textiles
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Urška Rozman, 2014, original scientific article

Abstract: Introduction: Although the most common vehicle for transmission of health-care acquired infections is the personto- person transmission route, the role of environment should not be ignored and hospital linen may contribute to the spreading of nosocomial infections. The contact plate method and swabbing are common methods for sampling microorganisms on textiles; however, results are available after two days as they are based on incubation followed by phenotypeidentification. An important alternative is using quick wash-off methods followed by PCR detection, which shortens the identification process from two days to a few hours. Methods: The following test microorganisms at different concentrations were inoculated onto textile swatches and dried overnight: Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa and Clostridium difficile. RODAC plate sampling as well as a non-destructive wash-off method for capturing microorganisms from the textilesusing a Morapex device were used. The elution suspension from the Morapex device was used for two methods. In the first method, classical incubation on selective media followed by phenotypic identification was used and in the second method DNA was extracted from the elution suspension followed by amplification and agarose gel electrophoresis to visualize amplified products. Conclusions: All chosen bacteria were found using all methods. However, the most sensitive proved to be detection using PCR amplification as we detected the sample with initial concentration of 102 cfu/mL inoculated onto the textile surface before drying. The final detectablerecovered bacterial concentration on textiles was up to 10 cfu/mL.
Keywords: health care associated infections, hospital textiles, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Clostridium difficile, Morapex
Published: 05.04.2017; Views: 680; Downloads: 203
.pdf Full text (811,70 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica