| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
2.
Integracija e-izobraževanja pri predmetu Tehnično risanje s strojnimi elementi
Tine Pajk, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava e-izobraževanje in njegov pomen. V diplomskem delu je opis e-izobraževanja, primerjava le-tega z izobraževanjem na daljavo in s klasičnim izobraževanjem. Predstavljeno je tudi, komu je e-izobraževanje namenjeno in prednosti in slabosti takšnega izobraževanja. V nadaljevanju sta opisan odprto kodni program eXe, ki je namenjen izdelovanju e-gradiv in prosto dostopni program Moodle, ki ga nekateri imenujejo že kar e-učilnica.
Keywords: e-izobraževanje, e-gradiva, spletni portal Moodle, eXe
Published: 11.09.2009; Views: 3824; Downloads: 163 
(1 vote)
.pdf Full text (17,80 MB)

3.
UPORABA DEJAVNOSTI ODPRTOKODNEGA PROGRAMA MOODLE V KOMBINIRANEM IZOBRAŽEVANJU
Ester Bradač, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Kombinirano izobraževanje je v današnjem času vse bolj uveljavljena oblika izobraževanja. Zaradi svoje prilagodljivosti učitelju ter učencu predstavlja vez med klasičnim in e-izobraževanjem. Neprestan razvoj tehnologije nam nudi dovolj dobro tehnično podporo, čedalje večja dostopnost pa omogoča prenos uporabe tehnologije v izobraževalne ustanove. Današnji družbi lahko rečemo informacijska družba, kjer je uporabno znanje poglavitnega pomena. Zato je potrebno dovolj zgodaj spoznati informacijsko komunikacijsko tehnologijo, saj nam to znanje nudi možnost za vse življenjsko učenje. V svetu obstaja veliko programov za e-učenje, nekateri so plačljivi, drugi pa, kot na primer Moodle, odprtokodni programi, ki se zaradi svoje nravi izpopolnjujejo vsakodnevno. Uporaba takih programov je predvsem praktična, zato je pravilna uporaba poglavitnega pomena. Narobe uporabljena dejavnost lahko na učenca deluje odbijajoče in namesto da bi spodbujala željo po znanju, deluje ravno nasprotno — zaviralno. S samo uporabo se pri učencu spodbujajo ustvarjalnost, samodisciplina in organiziranost. Vse te lastnosti pa so še kako pomembne v nadaljnjem življenju.
Keywords: - Kombinirano izobraževanje - Moodle - E-izobraževanje
Published: 14.12.2009; Views: 1608; Downloads: 199
.pdf Full text (845,57 KB)

4.
IZDELAVA SPLETNIH UČILNIC V OSNOVNI ŠOLI
Betka Potočnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena izdelava spletnih učilnic na Osnovni šoli Križe vse od idejne zamisli, izbire programov, testiranja izbranih programov, do praktične izdelave spletne učilnice. Le-ta je oblika e-izobraževanja in dopolnjuje delo učitelja. Delovna skupina, ki je preizkusila in izbrala najustreznejši program, je podala svoja mnenja, opažanja in razlage. Odločitve so bile podprte z rezultati dobljenimi s programom za večparametrsko odločanje DEX-i in z analizo opravljene anketne raziskave o uvajanju spletnih učilnic. Rezultat diplomskega dela je delujoča spletna učilnica na Osnovni šoli Križe. Narejena je s pomočjo programa Moodle, spletne aplikacije, ki jo učitelji lahko prosto uporabljajo za drugačen način učenja preko spleta. Predstavljene so tudi možnosti nadaljnjega razvoja.
Keywords: Spletne učilnice Moodle SWOT analiza Splet DEX-i Izobraževanje
Published: 05.01.2010; Views: 1868; Downloads: 243
.pdf Full text (4,00 MB)

5.
E-IZOBRAŽEVANJE NA SLOVENSKIH UNIVERZAH
Maja Jagodič, 2010, master's thesis

Abstract: Z magistrsko nalogo smo predstavili teorijo o e—izobraževanju ter analizirali stanje na področju e—izobraževanja na slovenskih univerzah. V teoretičnem delu je predstavljena vrednost in pomen znanja, razložena je terminologija na področju izobraževanja in učenja. Nadalje predstavljamo terminologijo vseživljenjskega izobraževanja oziroma učenja ter izobraževanja na daljavo, ki je bilo predhodnik e—izobraževanja. Opisali in predstavili smo e—izobraževanje ter informacijsko—komunikacijsko tehnologijo (IKT). Predstavili in opisali smo vrste, oblike, načine in orodja e—izobraževanja. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati raziskave e—izobraževanje med članicami slovenskih univerz. V raziskavi je sodelovalo 48 od 55 članic slovenskih univerz. Raziskava je pokazala, da članice slovenskih univerz v večini še nimajo vpeljanega e—izobraževanja ali kombiniranega izobraževanja. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da je med članicami slovenskih univerz sistem »Moodle« najpogosteje uporabljen portal za podporo e—izobraževanja. Na podlagi raziskave smo predstavili dejansko stanje na področju e—izobraževanja na slovenskih univerzah. Oblikovali smo predloge sprememb za izboljšanje e—izobraževanja na slovenskih univerzah. Predstavili smo odkrite, zlasti morebitne nove zakonitosti (priložnosti in težave) e—izobraževanja na slovenskih univerzah.
Keywords: - e – izobraževanje, - kombinirano izobraževanje, - informacijsko–komunikacijska tehnologija, - sistem »Moodle«.
Published: 11.01.2011; Views: 2081; Downloads: 377
.pdf Full text (4,87 MB)

6.
ELEKTRONSKO PREVERJANJE ZNANJA V IZOBRAŽEVALNEM PROCESU
Vanja Gaber Krepša, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem desetletju je informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) dosegla pomembno vlogo tudi v izobraževalnem procesu. Članice Univerze v Mariboru imajo na voljo elektronsko učno okolje Moodle, v okviru katerega lahko pripravljajo razne vire in dejavnosti za študente. V študijskem letu 2009/2010 smo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v prvih letnikih uvedli vsebine bolonjskega študijskega programa. Zaradi velikega števila vpisanih študentov smo pri nekaterih predmetih pričeli uvajati elektronske teste kot varianto ustnega dela izpita. Osnova takega načina dela je kreiranje banke vprašanj različnih tipov v elektronskem okolju Moodle. Ugotoviti smo želeli, kako bodo študenti sprejeli ta novi način dela, kar so zapisali v vprašalniku, ki so ga izpolnili ob koncu semestra. Predavatelj je s sprotnim preverjanjem znanja motiviral študente k delu in pripravam na pisno preverjanje znanja. Prav tako smo želeli ugotoviti, kako novi način dela razbremeni predavatelja. V diplomi so predstavljeni vprašanja različnih tipov, primer e-testa, potek preverjanja znanja in rezultati dela ter povratne informacije študentov. Rezultati so pokazali, da tak način dela prihrani veliko časa in truda predavatelju v letnikih z velikim številom vpisanih študentov, študentom omogoči takojšnjo informacijo o doseženem rezultatu, s sprotnim študijem pa hitro opravljanje izpitov.
Keywords: elektronsko učno okolje, Moodle, e-test, e-učenje, informacijsko komunikacijska tehnologija
Published: 12.10.2010; Views: 1943; Downloads: 120
.pdf Full text (3,33 MB)

7.
UPORABA SISTEMOV LMS V PEDAGOŠKI PRAKSI
Jaka Petrič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Portfelj se je pri nas v izobraževanju uveljavil kot mapa učenčevih izdelkov oz. dosežkov, vendar portfelj najbolje opišemo, če ga pojmujemo kot zbirko izbranih del njegovega lastnika, ki so nastali v nekem časovnem obdobju in so oprijemljivi dokaz njegovega napredka. Področja kjer se srečujemo z uporabo portfelja so različna. Kot smo že omenili, se z njim srečamo v času izobraževanja ali v obdobju iskanja zaposlitve. Velikokrat pa ga srečujemo v finančnem svetu, kjer služi kot predstavitev podjetja ali osebe. Oblika, v kateri je portfelj izdelan, je ne glede na to kakšne vrste je, v kakšne namene se uporablja in na čigavo pobudo, vedno enaka. Poznamo klasično obliko portfelja, ki je narejen v obliki vložne mape, v katero vstavljamo svoje dosežke in refleksije. Ker danes živimo v obdobju tehnološkega napredka in eksplozije informacijske tehnologije, je tudi portfelj doživel preobrazbo in njegova digitalna različica dominira nad papirno zaradi dodatnih možnosti, ki jih ponuja. Za urejanje in delo s portfelji poznamo veliko različnih načinov in orodij. Najosnovnejša delitev teh orodij je na tista, ki so namenjena posameznikom in so bolj preprosta, ter na tista, ki so namenjena uporabi znotraj ustanov in ponujajo več naprednih možnosti. Za posameznika izbira orodja ne igra neke ključne vloge, bolj pomembno je, da orodje obvlada. Na izbiro orodja, ki ga bo uporabljala neka ustanova pa vpliva veliko stvari in je potrebno pošteno razmisliti za katero rešitev se bodo odločili. Fakulteta na kateri študiram že uporablja izobraževalni informacijski sistem Moodle, zato sva z mentorjem sklenila, da bi bila najustreznejša rešitev v tem primeru, razširitev znotraj sistema samega. Prednosti razvoja razširitve znotraj poznanega sistema, je več. Najpomembnejša izmed njih je ta, da ga zaposleni in študenti že poznajo in uporabljajo. Kadar se odločimo za integracijo želene razširitve v obstoječi informacijski sistem je pomembno, da proučimo ali obstaja že podobna rešitev kot jo želimo sami. Ne sicer vedno, ampak včasih je enostavneje obstoječo rešitev proučiti in prilagoditi svojim potrebam kot začeti od začetka. Tudi, če rešitev ne obstaja je integracija v obstoječi sistem še vedno koristna in nam prihrani veliko programerskega moči, ker je mogoče ponovno uporabiti že obstoječe dele programske kode in zgrajene mehanizme. Lahko bi rekli, da je integracija v primeru obstoječega sistema nujna.
Keywords: pedagoška praksa, LMS sistem, Moodle, portfelj, elektronski portfelj, razširitev, modul
Published: 23.12.2010; Views: 1808; Downloads: 128
.pdf Full text (1,94 MB)

8.
USPOSABLJANJE ZA PREPOZNAVANJE PRISTNOSTI BANKOVCEV S POMOČJO E-GRADIV
Vanja Čukić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem konkurenčnem in kapitalistično usmerjenem bančnem svetu je boj za zadovoljne stranke neizprosen. Ko stranka vstopi v bančno poslovalnico, da bi opravila storitev (na primer plačilo položnice, sklenitev vezane vloge), želi le-to opraviti kvalitetno in hitro. Da bi stranko kar najbolje zadovoljili ter si tako zagotovili njeno pripadnost in dober rezime v svojem okolju, potrebujemo usposobljene bančne delavce. Usposobljenih bančnih delavcev pa ne potrebujemo le za zadovoljitev strankinih potreb, ampak tudi za uspešen boj proti družbenemu kriminalu, kot je ponarejanje evrogotovine. Ponarejanje se je do danes že tako posodobilo in razširilo, da imamo nemalokrat občutek, da so ponarejevalci celo korak pred nami. Banke v boju proti prebrisanim in uspešnim ponarejevalcem evrogotovine, s katero imajo bančni delavci vsakodnevni stik pri opravilu storitev, organizirajo klasična izobraževanja, s katerimi skušajo svoje zaposlene kar najbolje usposobiti, kako v trenutku stika z evrobankovcem prepoznati ponarejen bankovec. Kot nadomestilo sedanjega klasičnega usposabljanja za prepoznavanje pristnosti bankovcev predlagamo uvedbo e-izobraževanja s pomočjo e-gradiv. Za vzorčni primer smo s pomočjo odprtokodnega programa Moodle izdelali eno takšnih e-gradiv. SWOT analiza nam je prevetrila prednosti, pomanjkljivosti, nevarnosti in priložnosti uvedbe predlaganega, vse bolj uveljavljenega in modernega e-izobraževanja.
Keywords: Ponarejanje denarja, e-izobraževanje, e-gradiva, Moodle, SWOT analiza
Published: 16.08.2011; Views: 1633; Downloads: 170
.pdf Full text (2,52 MB)

9.
POUČEVANJE NEMŠKIH PREGOVOROV PRI POUKU NEMŠKEGA JEZIKA - PREDSTAVITEV RAZLIČNIH NAČINOV V GIMNAZIJSKEM PROGRAMU
Jerneja Sluga, 2011, undergraduate thesis

Abstract: To diplomsko delo se nanaša na uporabo nemških pregovorov pri pouku nemškega jezika v srednjih šolah in vključitev le-teh v redni (obvezni) srednješolski učni program. Avtorica se je pri pisanju tega dela posvetila raziskavi o pregovorih, jih opisala, opredelila se je na pogostost uporabe teh pregovorov v nemško govorečih državah in preizkusila različne načine s katerimi bi jih lahko vključila oz. vnesla v pouk. Dosegla je zastavljene cilje, pridobljeni rezultati pa so pokazali, da je potrdila tudi zastavljene hipoteze in da se lahko dijaki skozi klasični ali interaktivni način poučevanja naučijo nemških pregovorov ter, da ta tema za njih ni pretežka, niti nezanimiva. Seveda pa ima učitelj pri tem največjo vlogo, saj mora sam presoditi kakšno predznanje imajo njegovi dijaki in katere pregovore bo izbral za predstavitev. Najbolje pa je, da učitelj izbere takšne pregovore, ki so še danes v uporabi. Avtorica je ugotovila različne načine s katerimi si učitelj lahko olajša vključitev teh pregovorov v svoj učni program (internet, spletne strani: Sprichwort-Plattform, Moodle - spletna stran z delavnicami za učitelje in dijake) in jih tudi preizkusila v praksi, natančneje med poukom v srednji šoli. Na podlagi pridobljenih izkušenj skozi prakso pa je sestavila in opisala različne vaje za utrjevanje vsebin o katerih govori ta diplomska naloga.
Keywords: pregovor, Sprichwort-Plattform, Moodle, tipologija nalog
Published: 11.11.2011; Views: 1702; Downloads: 86
.pdf Full text (898,35 KB)

10.
E-IZOBRAŽEVANJE NA DOKTORSKEM ŠTUDIJU
Olivera Novaković, 2011, master's thesis

Abstract: Razvoj novih tehnologij (predvsem IKT) ima pomemben vpliv tudi na izobraževanje, zato si danes težko zamislimo študij na daljavo brez uporabe vsaj nekaterih oblik in tehnologij e-izobraževanja. Razvoj v tej smeri je prišel do točke, ko ko je potrebno tradicionalno delitev na klasično izobraževanje in izobraževanju na daljavo preoblikovati v delitev na klasično in odprto izobraževanje, kjer v kontekstu slednjega e-izobraževanje postaja njegova glavna komponenta. Velik pomen e-izobraževanja so jasno zaznale številne javne in zasebne inštitucije, ki delujejo na področju univerzitetnega izobraževanja, o čemer pričajo številni raziskovalni in razvojni projekti v zadnjih dveh desetletjih, katerih pomembna značilnost je velika internacionalizacija projektnih skupin, kar jasno kaže na globalne dimenzije in potenciale e-izobraževanja. Izsledki teh raziskav in tudi izkušnje z že apliciranimi oblikami e-izobraževanjem na različnih stopnjah univerzitetnega študija, so zelo jasno pokazali ne samo zelo kompleksen nabor problemov, temveč tudi, da gre v veliki meri za kvalitativno nove oziroma konceptualno drugačne izobraževalne prijeme, ki ne morejo predstavljati enostavnega nadomestila oziroma tehnološke modernizacije klasičnega izobraževanja, saj bi s tem potencial e-izobraževanja ostal v veliki meri neizkoriščen. V tej zvezi bi omenili tudi relativno majhno pozornost, ki jo e-izobraževanju namenjajo temeljni dokumenti bolonjske reforme. Pregled stanja e-izobraževanje na doktorskem študiju v tujini (ZDA in Evropa), je pokazatelj, da je to v primerjavi z e-izobraževanjem na nižjih univerzitetnih ravneh še vedno precej redko. Razlogi za to so verjetno večplastni in jih v naši nalogi nismo posebej raziskovali. Domnevamo pa lahko, da je razloge za to potrebno iskati v veliko bolj individualiziranem študiju v primerjavi s študijem večjih skupin na dodiplomskih programih in posledično velike heterogenosti raziskovalnih (doktorskih) tem, večjih stroškov (per capita) za organizacijo in vzdrževanje sistema e-izobraževanja za manjšo populacijo študentov, v primerjalno večjem znanju računalniških tehnologij pri doktorskih študentih, ki tako pogosto razvijajo bolj »spontane« rešitve v komunikaciji s profesorji in medseboj... E-izobraževanje v Sloveniji, vsaj v obliki uradnih akreditiranih programov, še ni prisotno na slovenskih univerzah. Te sicer že poznajo in ponekod tudi prakticirajo e-izobraževanje na nekaterih dodiplomskih programih, toda tudi po našem mnenju tu še ni bil dosežen tisti razvojni prag, ki bi zahteval nadaljnje korake. Na primeru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo v našem delu poskušali premisliti možnosti e-izobraževanja na doktorskem študiju. Glede na obstoječe pogoje in situacijo, pri kateri smo vpoštevali strukturo in temeljna pravila doktorskega programa Humanistika in družboslovje, število doktorskih študentov v zadnjih treh letih, kadrovsko infrastrukturo (učitelje in administativno podporo študiju) in aktualne tehnologije, ki jih FF UL ima za administrativno podporo študiju na dodiplomskih in podiplomskih ravneh, smo predvideli dva možna scenarija e-izobraževanja, ki smo ju poimenovali delno hibridno in hibridno e-izobraževanje. Temeljna tehnološka (in posledično tudi konceptna) razlika med njima je v platformi, ki omogoča različne oblike e-izobraževanja. Pri delno hibridnem scenariju je to VIS (Visokošolski informacijski sistem), platforma, ki je predvsem namenjena oziroma se jo danes uporablja za administrativno vodenje študijskega procesa, pri čemer omogoča nekatere oblike e-izobraževanja, medtem ko je pri hibridnem scenariju glavno vlogo odprtokodna platforma Moodle, ki naj bi se uporabljala izključno za procese in rešitve v samem izobraževanju (poučevanju), administrativna podpora bi bila še vedno domena VIS. Za vsakega od obeh scenarijev smo preiskali prednosti oziroma slabosti.
Keywords: e-izobraževanje, doktorski študij, Moodle, kombinirano e-izobraževanje, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, delno hibridno e-izobraževanje, hibridno e-izobraževanje.
Published: 23.02.2012; Views: 2318; Downloads: 163
.pdf Full text (3,76 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica