1. Vpliv dodajanja enoloških taninov v različnih fazah alkoholne fermentacije na fizikalno-kemijske lastnosti vina sorte 'modri pinot'Urška Bračko, 2020, master's thesis Abstract: Proučevali smo vpliv dodajanja treh enoloških taninov (Protanin R, Gallotanin B, Galitan Agrovin) v različnih fazah alkoholne fermentacije grozdnega soka (na začetku fermentacije, med njo in na koncu fermentacije) sorte 'Modri pinot' na vsebnost skupnih fenolov, antocianinov, taninov, mineralov ter nianso in intenziteto barve vina. Na povišanje vsebnosti skupnih fenolov je značilno vplival dodatek Gallotanina B, ki smo ga dodali med fermentacijo. Vsebnost taninov se je v primerjavi s kontrolnim vzorcem značilno zvišala ob dodatku Gallotanina B in Galitan Agrovin na koncu alkoholne fermentacije. Čas dodajanja taninov in vrsta tanina sta vplivala na nianso barve vina, na vsebnost antocianinov in na intenziteto barve vina. Najvišja vsebnost antocianinov je bila v vzorcu s Protaninom R, dodanim med alkoholno fermentacijo, kjer je bila tudi niansa barve najvišja. Največja intenziteta barve pa je bila v vzorcu s Protaninom R, ki smo ga dodali na koncu fermentacije.Vsebnost Mn, Fe in Zn v vinu je bila odvisna od časa dodajanja taninov, vsebnost Fe pa tudi od vrste dodanega tanina.
Keywords: enološki tanini/ antocianini/ 'Modri pinot'/ barva/ minerali
Published in DKUM: 16.06.2020; Views: 1415; Downloads: 142
 Full text (1,34 MB) |
2. VPLIV RASTNEGA REGULATORJA CCC NA VEGETATIVNI IN REPRODUKTIVNI RAZVOJ VINSKE TRTE (Vitis vinifera L.)Dušan Mulec, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2004 smo ugotavljali vpliv rastnega regulatorja cikocel (CCC) na vegetativni in reproduktivni razvoj pri sortah 'Renski rizling', 'Sauvignon', 'Rumeni muškat', 'Chardonnay' in 'Modri pinot'. Pri vseh sortah smo ugotavljali število grozdov in maso grozdov (g) na trs, število jagod, maso jagod (g) in maso pecljevine na grozd (g), maso sto jagod (g), število pečk in maso pečk na sto jagod ter vsebnost sladkorja (°Oe). Vsebnost sladkorja smo merili po tretjinah grozda, pri peclju, v sredini grozda in na vrhu grozda. Vpliv CCC na vegetativni razvoj smo ugotavljali z merjenjem dolžine internodijev od 1. do 6. internodija, od 6. do 11. internodija ter od 11. do 16. internodija. Rezultati so pokazali, da uporaba rastnega regulatorja CCC vpliva na vegetativno rast. Pri trikratni uporabi CCC se je izrazito zmanjšala dolžina internodijev, na mehansko sestavo grozdja pa ni imel pomembnega vpliva. Z enkratno uporabo CCC smo vplivali na zvišanje sladkorja, z dvakratno in s trikratno pa na znižanje sladkorja v grozdnem soku.
Keywords: vinska trta, rastni regulatorji, CCC, 'Renski rizling', 'Rumeni muškat', 'Chardonnay', 'Sauvignon', 'Modri pinot'
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1501; Downloads: 91
Full text (674,33 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Vpliv nadmorske višine na razvojne faze trte in kemijski sestav grozdnega sokaKristjan Auguštin, 2013, undergraduate thesis Abstract: V letih 2009 in 2011 smo v podjetju Radgonske gorice d.d, pri sortah 'Renski rizling', 'Modri pinot' in 'Zweigelt', proučevali vpliv nadmorske višine (spodnja in zgornja stran vinograda) na razvojne faze in kemijski sestav grozdnega soka. Merjenje temperature grozdov, listov in zraka smo opravili pri sorti 'Renski rizling' dne 26. 8. 2011. Najvišja razlika v temperaturi zraka med spodnjim in zgornjim delom vinograda je bila ob 18.00, in sicer je bila za 1,8 °C višja na zgornji strani (34,2 °C). Masa 100 jagod je bila različna samo pri sorti 'Modri pinot', kjer je bila večja v spodnjem delu vinograda. Vsebnost skupnih titracijskih kislin je bila večja na spodnji strani vinograda, vsebnost sladkorja pa na zgornji strani vinograda. Najvišja pH vrednost grozdnega soka je bila pri sorti 'Modri pinot' (3,2). Dinamika razvoja fenoloških faz je bila hitrejša in zgodnejša pri vseh treh sortah na zgornji strani vinograda.
Keywords: vinska trta, nadmorska višina, 'Renski rizling', 'Modri pinot', 'Zweigelt'
Published in DKUM: 28.01.2013; Views: 2152; Downloads: 181
Full text (753,72 KB) |
9. Vpliv dodatka enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'Ksenja Ilnikar, 2010, undergraduate thesis Abstract: Leta 2010 smo preizkušali vpliv dodatka treh enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'. Pri kemijski sestavi vina se je vpliv dodatka taninov pokazal le pri merjenju vsebnosti skupnih fenolov. Pri meritvah taninov, antocianov in intenzitete barve razlik v primerjavi s kontrolo ni bilo. Pri senzorični analizi vina se je pokazal močan vpliv dodatka taninov. Na intenzivnost vonja je najbolj vplival tanin Structure, na kakovost vonja pa le največji odmerek dodanega tanina Superb, 6 g/hl. Vsi odmerki tanina Superb so izboljšali taninsko strukturo vina. Dodatek tanina Superb je izboljšal skupni vtis kakovosti vina pri najmanjšem in največjem odmerku, Finesse pa le pri srednjem (6 g/hl). Po primerjalni oceni po Buxbaum-u je razvidno, da so najboljše ocene kakovosti dobila vina z dodatkom tanina Superb.
Keywords: vino, kakovost, kemijska sestava, tanini, 'Modri pinot'
Published in DKUM: 15.10.2010; Views: 2731; Downloads: 245
Full text (528,60 KB) |
10. VPLIV DEFOLIACIJE IN DOZOREVANJE GROZDJA NA KAKOVOST VINA SORTE 'MODRI PINOT'Klavdija Rauter, 2010, undergraduate thesis Abstract: V letu 2007 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv defoliacije in dozorelosti grozdja na kakovost vina sorte 'Modri pinot'. Poskus je bila postavljen v vinogradu po metodi naključnih skupin s štirimi obravnavanji in tremi ponovitvami. Med dozorevanjem grozdja nismo ugotovili statistično značilnih razlik med obravnavanji, pri trgatvi pa so bile razlike statistično značilne. Na kemijsko sestavo grozdja je imel večji vpliv čas trgatve (dozorelost grozdja) kot defoliacija. Sok grozdja kontrolnih trt je imel v prvem roku trgatve (T1K) najmanjšo gostoto mošta (86,4 °Oe) in pH vrednost (pH = 3,16) ter največjo vsebnost skupnih kislin (11,71 g/L). Pri obravnavanju T2D je bilo obratno; gostoto mošta (96,4 °Oe) in pH vrednost (pH = 3,38) sta bili največji, vsebnost skupnih kislin (9,5 g/L) pa je bila najmanjša. Vini iz obravnavanj druge trgatve sta, kljub slabši barvi, prejeli boljšo skupno oceno kot vini iz obravnavanj prve trgatve. Pri senzoričnem ocenjevanju je vino iz obravnavanja T2K dobilo najvišjo oceno. To vino je vsebovalo 13,20 vol. % alkohola (več je vsebovalo le obravnavanje T2D), 96 mg/L antocianov (več je vsebovalo le obravnavanje T1D) ter najmanjšo vsebnost skupnih fenolov (798 mg/L) in taninov (0,28 g/L).
Keywords: 'Modri pinot', defoliacija, dozorelost grozdja, kakovost vina
Published in DKUM: 13.10.2010; Views: 3060; Downloads: 229
Full text (688,87 KB) |
