| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
POGOSTOST UPORABE SPLETA IN SPLETNIH SOCIALNIH OMREŽIJ, ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM IN DEPRESIVNOST PRI SLOVENSKI MLADINI
Marjeta Marković, 2014, master's thesis

Abstract: V pričujoči magistrski nalogi smo preučili, ali pri slovenski mladini (16–27 let) obstaja povezanost med pogostostjo uporabe interneta in spletnih socialnih omrežij na eni strani, ter posameznikovega zadovoljstva z življenjem in njegovo depresivnostjo na drugi strani. Podrobneje smo se osredotočili na opredelitev mladosti kot prehodnega obdobja med otroštvom in odraslostjo ter socializacijskega procesa in socializacijskih dejavnikov, izmed katerih smo izpostavili predvsem vpliv medijev na posameznika. Po pregledu literature in preteklih raziskav na temo povezanosti med pogostostjo uporabe interneta in spletnih socialnih omrežij ter nekaterih vidikov psihosocialnega zdravja (npr. zadovoljstvo z življenjem, depresivnost ipd.), smo za preučevanje povezanosti navedenih štirih spremenljivk pri slovenski mladini uporabili sekundarno analizo podatkov raziskav Mladina 2010 in Mladina 2013. Rezultati analize raziskave Mladina 2010 kažejo na to, da so bili pogostejši uporabniki spleta v letu 2010 v povprečju manj zadovoljni s svojim življenjem in bolj depresivni, medtem ko se za leto 2013 povezanost med omenjenimi spremenljivkami ni izkazala za statistično značilno. Tudi analiza povezanosti uporabe spletnih socialnih omrežij in zadovoljstva z življenjem ter depresivnosti ni bila statistično značilna niti v okviru podatkov raziskave Mladina 2010 niti raziskave Mladina 2013. Ena od možnih razlag za obstoj negativne povezanosti med pogostostjo uporabe interneta na eni strani, in zadovoljstva z življenjem ter depresivnosti na drugi strani, ugotovljene pri slovenski mladini v letu 2010, je, da dejavnosti na internetu izhajajo iz posameznikovega doživljanja osamljenosti, kar pri pogostejših uporabnikih interneta povzroča manjše zadovoljstvo z življenjem in višjo depresivnost. V prihodnjih raziskavah bi bilo zanimivo preučiti, kakšna je povezanost med različnimi nameni uporabe interneta in posameznikovim zadovoljstvom z življenjem ter depresivnostjo, pa tudi, kako sta zadovoljstvo z življenjem in depresivnost povezani s časom, preživetim na spletnih socialnih omrežjih.
Keywords: internet, spletna socialna omrežja, zadovoljstvo z življenjem, depresivnost, Mladina 2010, Mladina 2013.
Published: 07.10.2014; Views: 1252; Downloads: 275
.pdf Full text (661,42 KB)

2.
Pogostost uporabe medijev, samoocenjeno zdravje in duševno zdravje med mladimi v Sloveniji
Nataša Nikolić, 2016, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil preučiti, ali obstaja povezanost med pogostostjo gledanja televizije in uporabe interneta ter samoocenjenim zdravjem in duševnim zdravjem pri mladih v Sloveniji. Najprej smo opredelili osnovne pojme množičnih medijev, televizije, interneta ter samoocenjenega zdravja in duševnega zdravja, nato pa predstavili nekaj teoretičnih pristopov pri preučevanju medijev. Podrobneje smo se osredotočili na predstavitev vloge, ki jo imajo mediji v življenju mladih. Zanimalo nas je tudi, kakšen je pomen zdravja za mlade in kašen je potencialni vpliv medijev na zdravje in duševno zdravje mladih. Posebno pozornost smo namenili preteklim raziskavam na temo povezanosti uporabe množičnih medijev in zdravja ter duševnega zdravja. Ugotovili smo, da večina raziskav nakazuje na povezanost med pogostejšim gledanjem televizije in uporabo interneta ter slabšim zdravstvenim stanjem in duševnim zdravjem pri posameznikih. Na podlagi preteklih raziskav smo oblikovali štiri hipoteze, ki smo jih testirali s sekundarno analizo podatkov, pridobljenih z nacionalno raziskavo Mladina 2013. Rezultati naših analiz kažejo, da je večja pogostost gledanja televizije statistično značilno povezana s slabšim samoocenjenim zdravjem, ne pa tudi s samoocenjenim duševnim zdravjem. Pogostost uporabe interneta ni statistično značilno povezana z nobeno samooceno zdravstvenega stanja. Ena izmed možnih razlag za to je, da komuniciranje s prijatelji ali z družinskimi člani preko interneta utegne pozitivno vplivati na posameznikovo duševno zdravje, internet pa lahko nudi tudi oddih od stresnega vsakdanjika in možnost anonimne komunikacije posameznikom, ki to želijo. V prihodnjih raziskavah bi bilo zanimivo preučiti, kakšen je odnos med različnimi nameni in oblikami uporabe interneta in zdravjem oz. duševnim zdravjem posameznikov.
Keywords: množični mediji, televizija, internet, samoocenjeno zdravje, samoocenjeno duševno zdravje, Mladina 2013
Published: 02.12.2016; Views: 1219; Downloads: 168
.pdf Full text (676,45 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica