| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 155
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Sovražni govor na družbenih omrežjih med mladimi v Sloveniji : magistrsko delo
Klavdija Kuzkin, 2022, master's thesis

Abstract: Sovražni govor je obstajal že pred spletom, vendar je s prihodom spleta postal bistveno bolj razširjen in težje obvladljiv. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos med mladimi in sovražnim govorom na spletu, še posebej na družbenih omrežjih. Metodološko je bila naloga zasnovana na kombinaciji sedmih delno strukturiranih intervjujev in spletne ankete na vzorcu (N = 296) mladih. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je skoraj 80 % vprašanih že bilo priča sovražnemu govoru na spletu, pri čemer je zaznava sovražnega govora bistveno bolj pogosta pri ženskah (ro = 0,205). Slednje lahko vsaj delno povežemo z ugotovitvijo, da ženske bistveno pogosteje uporabljajo družbena omrežja kot moški (ro = 0,354). Naša raziskava je nadalje pokazala, da je bilo dobrih 29 % vprašanih že izpostavljenih blatenju njihovega videza, skoraj 27 % vprašanih pa je tudi že doživelo, da so bile brez njihovega dovoljenja na spletu deljene njihove fotografije, ki so jih prikazovale v nerodnem položaju. Na splošni ravni skoraj četrtina mladih zase meni, da so že bili žrtve sovražnih komentarjev na spletu. Mladi se sicer dobro zavedajo nevarnosti takšnega spletnega delovanja, saj jih skoraj 94 % meni, da lahko sovražni govor na spletu pripelje do samomora. Pri tem je zaskrbljujoče, da se večina (56 %) mladih ne zaveda možnosti prijave sovražnega govora na spletu. Posebej so nas zanimali tudi dejavniki pisanja sovražnih komentarjev. Med demografskimi napovedniki izstopa spol, pri čemer ženske precej manj pogosto pišejo sovražne komentarje (ro = –0,291), kar je tudi skladno z že obstoječimi ugotovitvami raziskovalcev. Po naši oceni najzanimivejša ugotovitev celotne magistrske naloge pa se nanaša na vpliv družinskih odnosov. Izkazalo se je namreč, da sovražne komentarje bistveno pogosteje pišejo mladostniki iz družin z manj kakovostnimi odnosi (ro = –0,257). Gre za družine, kjer je po poročanju naših respondentov manj medsebojne pomoči in povezanosti ter več prepirov, poniževanj in nasilja.
Keywords: sovražni govor, družbeno omrežje, splet, mladi, Slovenija
Published in DKUM: 17.11.2022; Views: 103; Downloads: 21
.pdf Full text (2,91 MB)

2.
Mladi in prostovoljstvo v lokalnih turističnih društvih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Vanessa Šuler, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu smo obravnavali prostovoljstvo mladih in njihovo motivacijo za vključevanje v lokalna turistična društva. V teoretičnem delu smo predstavili opredelitve in oblike prostovoljstva, pomen prostovoljstva v družbi in v Sloveniji ter vključevanje mladih v prostovoljstvo. Opisali smo motive in motivacijske dejavnike, ki vplivajo na posameznika, razliko med intrinzično (notranjo) in ekstrinzično (zunanjo) motivacijo ter teorijo samodoločenosti. V nadaljevanju pa smo se bolj podrobneje posvetili turizmu kot prostovoljni dejavnosti in predstavili področja delovanja Turistične zveze Slovenije in lokalnih turističnih društev ter vključevanje mladih v prostovoljske dejavnosti le teh. V empiričnem delu smo opravili anketno raziskovanje med študenti Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, kjer smo ugotovili, da se študenti v povprečju strinjajo, da imajo turistična društva pomembno vlogo v lokalnem okolju, a je manj kot petina anketiranih študentov turizma že sodelovala v prostovoljski dejavnosti v okviru turističnih društev. Rezultati sicer potrjujejo, da višje, kot študent ocenjuje vlogo prostovoljstva v družbi, bolj je motiviran za prostovoljsko delo v turističnem društvu. Študentje v povprečju najbolj prepoznajo pomanjkanje časa kot oviro pri prostovoljnem delu v lokalnih turističnih društvih, sledi pomanjkanje informacij ter dislociranost študentskega življenja od stalnega prebivališča. S pomočjo ugotovitev smo podali napotke za nadaljnji razvoj prostovoljstva mladih v lokalnih turističnih društvih.
Keywords: Mladi, lokalna turistična društva, prostovoljstvo, prostovoljstvo v turizmu, prostovoljski turizem, motivacija, Turistična zveza Slovenije
Published in DKUM: 15.11.2022; Views: 58; Downloads: 7
.pdf Full text (1,03 MB)

3.
Finančna vključenost mladih
Janja Simonič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Finančna vključenost je dokaj neznan pojem v vsakdanjem življenju. Vendar ni tako ne pomemben, da bi ga lahko kar spregledali. Zato smo v diplomskem delu navedli nekaj definicij finančne vključenosti, ki so si med seboj podobne, vendar vsaka doda nek svoj element. Najprej smo se osredotočili na finančno vključenost na sploh. Predstavili smo njen namen, način merjenja in kako se lahko pospešuje finančna vključenost, kjer smo ugotovili, da je za to pomemben tako javen kot tudi zaseben sektor. Nato smo raziskali vpliv COVID-19 na finančno vključenost in pri tem ugotovili, da je zaradi omejitve socialnih stikov in zaprtja poslovalnic prišlo do povečane uporabe digitalnih finančnih storitev. Tako pomemben kot je pojem finančne vključenosti, je tudi pojem finančne izključenosti in način kako bi zmanjšali odstotek finančno izključenih ljudi. V nadaljevanju dela smo se osredotočili na finančno vključenost mladih starih med 15 in 24 let. Tukaj smo dali poudarek na ovirah, ki se pojavljajo pri finančni vključenosti mladih. Na kratko smo opisali stanje finančne vključenosti in načine za izboljšanje ter vpliv pandemije. Pandemija COVID-19 ni vplivala samo na finančno vključenost ljudi nasploh, ampak je še posebej prizadela ranljive skupine, med katere spadajo tudi mladi. Na koncu pa smo še predstavili najpogostejše vzroke za finančno izključenost mladih. V empiričnem delu smo s pomočjo izbranih kriterijev preučili finančno vključenost mladih v Sloveniji, na Švedskem, Danskem in Norveškem. Ti kriteriji so bančni račun, varčevanje za starost, varčevanje pri finančni instituciji, privarčevan denar v preteklem letu, uporaba interneta za plačevanje računov v preteklem letu, uporaba interneta za plačevanje računov v preteklem letu, uporaba interneta za nakupovanje preko spleta v preteklem letu, izposoja pri finančni instituciji, izposoja od družine ali prijateljev, izposoja denarja v preteklem letu, dostop do računa z mobilnim telefonom ali internetom ter izvedba digitalnega plačila v preteklem letu. Tako smo ugotovili, da vse štiri države uvrščamo med gospodarstva z visokim dohodkom in zato na splošno ni velikih odstopanj v finančni vključenosti.
Keywords: finančna vključenost, mladi, COVID-19, finančna izključenost, pomembnost
Published in DKUM: 10.11.2022; Views: 46; Downloads: 13
.pdf Full text (1,42 MB)

4.
Učinki medijskih sporočil na volilno vedenje mladih v Sloveniji
Tina Časar, 2022, master's thesis

Abstract: Mediji imajo pomembno vlogo na oblikovanje javnega mnenja in sprejemanje odločitev na volitvah. Dovzetnost za medijski vpliv je lastnost, ki jo zlahka pripišemo drugim, vendar le redko sami sebi. S preučevanjem vedenjske komponente učinka na tretjo osebo se je ukvarjalo le nekaj študij, zato so državno-zborske volitve 2022 predstavljale priložnost, da raziščemo povezavo med zaznanim učinkom na tretjo osebo in volilnim vedenjem mladih v Sloveniji. Rezultati ankete so pokazali pozitiven statistično značilen vpliv izpostavljenosti družbenim medijem na zaznani učinek na tretjo osebo. Nismo pa potrdili povezave med učinki medijskih sporočil in udeležbo na volitvah. Rezultati raziskave lahko služijo nadaljnjim raziskovanjem vpliva medijskih sporočil na volilno vedenje.
Keywords: mediji, učinki, volilno vedenje, mladi
Published in DKUM: 26.10.2022; Views: 63; Downloads: 20
.pdf Full text (1,56 MB)

5.
Ideološka in politična polariziranost mladih v sloveniji: primerjalna analiza v kontekstu evropskih postsocialističnih držav : primerjalna analiza v kontekstu evropskih postsocialističnih držav
Jure Koražija, 2022, master's thesis

Abstract: Temeljni namen magistrske naloge je bil raziskati trende na področju politične in ideološke polarizacije mladih v Sloveniji od leta 2000 do leta 2020 ter primerjati aktualne stopnje polariziranosti s stopnjami iz drugih postsocialističnih držav. Raziskovalna vprašanja smo analizirali s pomočjo sekundarne analize podatkov. V prvem sklopu smo uporabili podatke iz treh raziskav mladih v Sloveniji: Mladina 2000, Mladina 2010 in Mladina 2020, v drugem sklopu pa podatke iz raziskav FES Youth in East Europe (YEE) studies 2021 ter Youth Studies Southeast Europe 2018/2019. Rezultati analiz kažejo, da je slovenska mladina v opazovanem dvajsetletnem obdobju postala bistveno bolj politično in ideološko polarizirana. Politična polarizacija se je še posebej zaostrila med leti 2018 in 2020, ko sta, predvsem zaradi porasta politične desnice, postala deleža mladih na političnih ekstremih skoraj popolnoma izenačena. V tej zvezi je zanimiva ugotovitev, da je samoopredelitev na politični osi povezana predvsem z elementi kulturnega razkola, bistveno manj pa z ekonomskimi vprašanji. Naši rezultati tudi nakazujejo na dva različna vzorca vrednotnih sprememb, ki vodita do krepitve ideološke polariziranosti. Pri prvem se polarizacija kaže kot izraz vmesnega stanja v okviru enosmernega vrednotnega prehoda, drugi vzorec polarizacije pa lahko povežemo z zasukom v dolgoročnem vrednotnem trendu. V primerjavi z mladimi iz drugih postsocialističnih držav je slovenska mladina nadpovprečno kulturno liberalna, antiavtoritarna in evroskeptična ter nadpovprečno polarizirana okoli vprašanja podpore ideji močnega voditelja in državnega lastništva podjetij. Med mladimi v Sloveniji opažamo tudi zelo visoke stopnje ideološke konsolidacije, takoj za Poljsko in Kosovom, kar pomeni, da je samo-izražena politična orientacija nadpovprečno povezana z ideološko nasičenimi vprašanji. Tudi v tej primerjavi se izkaže, da je slovenska mladina na obeh političnih polih izrazito konsolidirana predvsem na področju kulturnih, manj pa na področju ekonomskih vprašanj.
Keywords: ideološka, politična, polarizacija, mladi
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 62; Downloads: 12
.pdf Full text (2,70 MB)

6.
Učne mobilnosti mladih na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini : diplomsko delo
Petra Pantar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Učne mobilnosti na ekoloških kmetijah so oblika neformalnega izobraževanja s številnimi pozitivnimi koristmi za udeležence in gostujoče kmetije. Z izvedbo ankete med študenti in bivšimi študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV UM) do 30. leta starosti smo želeli raziskati zanimanje za možnosti učne mobilnosti na ekoloških in drugih kmetijah ter seznanjenost z njimi. Spoznali smo glavne dejavnike motivacije in ovire pri sprejemanju odločitve za tovrstno mobilnost med anketirano skupino. Raziskali smo učinke učnih mobilnosti mladih in možnosti za tovrstne mobilnosti na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini. To so dejavnosti programa Erasmus+, CEEPUS, Evropska solidarnostna enota, AIESEC, IFYE Europe in spletne strani za prostovoljstvo na kmetijah, kot je wwoof.net. Predstavili smo primerne in aktualne možnosti za mlade v Sloveniji. Rezultati kažejo, da se študentje FKBV UM zanimajo za učne mobilnosti na (ekoloških) kmetijah, vendar jih je 41 odstotkov premalo obveščeniho tej temi. Fakulteta je bila prepoznana kot najpomembnejši vir informacij in pripomore k večji motivaciji študentov pri odločanju za učno mobilnost. Prepoznali smo možnosti za povečanje zanimanja in obveščenosti, saj 63 odstotkov študentov želi pridobiti več informacij o mobilnosti od fakultete. Na zanimanje za učno mobilnost na kmetiji ne vpliva, ali študent živi na kmetiji ali ne, prav tako ni razlik pri zanimanju za mobilnosti med študijem v primerjavi z mobilnostmi po zaključku študija.
Keywords: učna mobilnost, mladi, ekološko kmetijstvo, Erasmus+, WWOOF
Published in DKUM: 21.09.2022; Views: 100; Downloads: 11
.pdf Full text (2,12 MB)

7.
Stanovanjsko-bivanjska problematika in ocena zdravja med mladimi v Sloveniji v kontekstu neugodnih strukturnih razmer in bivanjskih preferenc
Rudi Klanjšek, 2022, original scientific article

Abstract: Stanovanjsko-bivanjska problematika mladih v Sloveniji se pogosto izpostavlja kot eden izmed ključnih problemov mladih, a le redko v okviru drugega, za mlade in družbo prav tako ključnega področja - področja zdravja. Glavni namen pričujočega članka zato je, da se v okviru celostne analize poti na reprezentativnem vzorcu slovenskih mladih, starih med 15 in 29 let, preveri, ali in kako so stanovanjski status, bivanjske razmere in strah pred stanovanjsko problematiko povezani z oceno stresa in zdravja pri mladih. Ker pretekle študije kažejo, da so razlike v stanovanjsko-bivanjskem položaju mladih pogostokrat odraz razlik v njihovem ekonomskem položaju, je bila v analizo vključena še ocena ekonomskega položaja družine. Rezultati pokažejo, da obstojijo statistično značilne posredne in neposredne vezi med ekonomskim položajem družine, bivanjskimi razmerami in strahom pred stanovanjsko problematiko, ki se statistično značilno povezuje z občutenjem stresa, ta pa z oceno zdravja mladih. Pokaže se še, da so bivanjske razmere tudi neposredno povezane z oceno zdravja med mladimi.
Keywords: stanovanjsko-bivanjski problemi, mladi, ekonomski položaj, stres, zdravlje
Published in DKUM: 19.09.2022; Views: 85; Downloads: 6
URL Link to full text

8.
Variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih, govorkah izbranega koroškega narečja : magistrsko delo
Katja Kotnik, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je raziskana variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih izbranega koroškega narečja. Teoretično so predstavljena področja sociolingvistike, sociolingvistike na Slovenskem, sociolingvističnih metod in smeri, variantnostnih raziskav govorjenega jezika pri nas in na tujem, jezika mladine, koroških narečnih značilnosti ter nejezikovnih dejavnikov (temeljnih družbenih vzorcev in socialnopsiholoških dejavnikov), zaradi katerih prihaja do govornih variacij. Empirični del sestoji iz študij primerov šestih mobilnih mladih Korošcev, treh informantov in treh informant, s katerimi so bili izvedeni sociolingvistični intervjuji v skupnem obsegu šestih ur in trinajstih minut, njihov govor pa je bil kasneje še variantnostno analiziran. Sklenemo lahko, da govor vseh informantov variira, informante pa lahko razvrstimo v različne tipe govorcev (dva sta kodna preklopljevalca in dva narečna govorca, ena je kodna mešalka in ena profesionalna govorka). Potreba po večji variantnosti jezika je posledica družbenih sprememb, jezik pa obstaja na kontinuumu med narečnim in knjižnim, kjer je prisotnih mnogo govornih varietet, prilagojenih specifičnim govorcem in specifičnim govornim okoliščinam, v katerih se nahajajo. V sklepu predstavljamo omejitve naše raziskave in ponujamo priporočila za nadaljnje raziskave.
Keywords: variantnost, govorjena slovenščina, geografska mobilnost, koroško narečje, mladi
Published in DKUM: 03.08.2022; Views: 200; Downloads: 49
.pdf Full text (1,14 MB)

9.
Uporaba Jacksonovega vprašalnika za merjenje strahu pred kriminaliteto pri mladih odraslih : magistrsko delo
Grega Obreht, 2021, master's thesis

Abstract: Raziskovanje strahu pred kriminaliteto se je začelo že v 60-letih dvajsetega stoletja in vse od takrat je ena izmed bolj perečih tem na področju kriminologije in tudi drugih družboslovnih ved. Gre za kompleksen pojav oziroma problem, za katerega še vedno ni točne definicije in enotnega načina merjenja. V magistrskem delu smo se osredotočili na operacionalizacijo strahu pred kriminaliteto in merjenjem le-tega. Večina kritik je ta, da veliko raziskav uporablja le en indikator. V magistrskem delu je bil tako uporabljen Jacksonov vprašalnik za merjenje strahu pred kriminaliteto, ki vključuje več indikatorjev in konstruktov, povezanih s strahom pred kriminaliteto. Zbiranje podatkov je potekalo med 28. 7. 2020 in 28. 10. 2020, v raziskavi so sodelovali mladi odrasli v Sloveniji, stari med 15 in 29 let. Namen magistrskega dela je bil proučiti merske karakteristike Jacksonovega vprašalnika. Na podlagi faktorske analize in Cronbach koeficienta alfa je bilo ugotovljeno, da je vprašalnik veljaven in zanesljiv, zato se lahko uporabi za merjenje strahu pred kriminaliteto. Prav tako Jacksonov vprašalnik vsebuje več indikatorjev in loči med osebnimi in premoženjskimi kaznivimi dejanji ter razlikuje med zaskrbljenostjo in verjetnostjo, da bi se posamezniku zgodilo določeno kaznivo dejanje. V zaključku smo ugotovili, da obstaja povezanost med zaznavanjem tveganja za kaznivo dejanje in zaznavanjem posledic za kaznivo dejanje ter zaskrbljenostjo za kaznivo dejanje. Prav tako smo preverjali, če obstajajo razlike med osebami ki so že bile viktimizirane in osebami, ki še niso bile viktimizirane, v občutku nadzora in v zaskrbljenosti, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje. Ugotovili smo, da razlike obstajajo samo v občutku nadzora nad tem, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje.
Keywords: kriminologija, strah pred kriminaliteto, Jacksonov vprašalnik, mladi, analize, magistrska dela
Published in DKUM: 22.11.2021; Views: 314; Downloads: 87
.pdf Full text (879,55 KB)

10.
Primerjalna analiza institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih v Sloveniji in Nemčiji
Lina Colja, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Mladi ljudje so najbolj ogrožena skupina, ko trg dela zajame kriza ali se zgodi množično odpuščanje. Večina mladih po koncu šolanja preide na razna delovna mesta. Ta prehod jim olajšajo raznolike spodbude in ukrepi države.Ključni cilj diplomskega projekta je bil analizirati, katera izmed dveh opazovanih držav (Slovenija ali Nemčija) ima učinkovitejše institucionalne spodbude za višjo zaposljivost mladih in kakšne so te spodbude. Opravljena analiza dejavnikov nezaposlenosti mladih nam pove, kam spadata Slovenija in Nemčija na trgu dela. Omejili smo se na štiri dejavnike nezaposlenosti mladih, in sicer na demografske spremembe, gospodarska gibanja, izobrazbo in izobraževalne sisteme ter politike na trgu dela. Čeprav je Nemčija več kot štiridesetkrat večja po številu prebivalcev, ima Slovenija primerljivo število institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih, saj sta obe članici EU in sledita evropski zakonodaji, ukrepom in predpisom, ki so enaki za vse države članice. Kljub temu je mogoče reči, da je Nemčija v politiki zaposlovanja mladih uspešnejša kot Slovenija, saj ima nižjo stopnjo brezposelnosti. Dodaten problem, ki se je pojavil pri zaposlovanju leta 2020, je še pandemija COVID-19, ki ima prav tako svoje posledice.
Keywords: trg dela, mladi, nezaposlenost, zaposljivost, institucionalne spodbude, Slovenija, Nemčija
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 361; Downloads: 62
.pdf Full text (774,70 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica