| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
GLASBA BRAZILIJE: ZGOŠČEN PREGLED
Zvezdana Novaković, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Kadar govorimo o glasbi Brazilije, govorimo o prostoru z nepojmljivo velikim opusom kulture, zgodovine, tradicije, multikulturnosti. Brazilija je peta največja država na svetu, zajema kar polovico celotnega kontinenta Južne Amerike in ima več kot 190 milijonov prebivalcev. Razdeljena je na pet regij: severna, severovzhodna, centralno zahodna, jugovzhodna in južna regija in prav vsaka ima povsem svoja izročila, specifike, rituale, karakter. Brazilska glasba zajema izjemno zanimive glasbene oblike, ki so po večini mešanica evropskih klasičnih pesemskih oblik s plemensko afriško kulturo, na primer choro, ali pa mešanica poznoromantične harmonije (Ravel, Debussy) z lahkotnim ritmom kitare v kombinaciji z džezovsko ritem sekcijo, ki se predstavlja pod nazivom bossa nova. Avtentični instrumenti Brazilije so po večini tolkala, kot so brazilski pandeiro, surdo, berimbau in mnogi drugi, ki v času karnevala tvorijo skupino pod imenom batukada. Zelo velik vpliv na glasbo in kulturo projicira religija candomble, ki izvira iz Afrike in je prišla v Brazilijo skupaj s črnskim suženjstvom. V 60. letih, ko je svet preplavila televizija, popevka, festivali, rock and roll, je preko oceana pripihal tudi brazilski veter, ki se je pomešal z neštetimi kompozicijami tudi slovenske popevke, predvsem pa je brazilski ritem, harmonija in občutek dobil svojo večno noto v džezovskih standardih.
Keywords: brazilska glasba, samba, karneval, bossa nova, choro, Tom Jobim, Joao Gilberto, batucada, MPB, candomble, bajaõ, lambada, Carmen Miranda
Published: 24.02.2014; Views: 1555; Downloads: 94
.pdf Full text (27,66 MB)

3.
Miranda v. Arizona in njegov vpliv na slovensko ureditev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleksandar Mandić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Pooblastila iz kazenskega postopka najbolj posegajo v temeljne človekove pravice. Ker je posameznikova pravica do svobode lahko hitro ogrožena, so zato še toliko bolj pomembna in potrebna procesna jamstva, ki morajo biti sorazmerna s potencialno kršitvijo prava. Eno izmed nabora procesnih jamstev je tako tudi pouk osumljencu v maternem jeziku, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do zagovornika ter obvestitev njegovih bližnjih. Ta pravica izvira iz znanega ameriškega sodnega primera Miranda v. Arizona, ki ima svoj temelj v petem amandmaju k ameriški ustavi. Tudi slovenski pravni red pozna t. i. miranda warnings, tako tisto, ki izhaja iz Ustave Republike Slovenije, kot tisto iz 4. člena Zakona o kazenskem postopku. Tako torej v Sloveniji poznamo kar tri različne mirande, poleg prej navedenih dveh se ta procesna pravica uporablja tudi pred formalnim zaslišanjem, ki ga opravljajo policisti, in je urejena v 148. členu ZKP. Tako ameriška kot tudi slovenska sodna praksa sta to pravico skozi razvoj dopolnjevali in izpopolnili do mere, da jo dandanes lahko štejemo za eno izmed pravic, ki vplivajo na učinkovitost varstva osumljenca v postopku pred državnimi organi.
Keywords: kazenski postopek, zaslišanje, pravica do molka, pravica do zagovornika, miranda, diplomske naloge
Published: 06.12.2013; Views: 1315; Downloads: 424
.pdf Full text (391,49 KB)

4.
SPREGOVORI, ČE ŽELIŠ MOLČATI: PRIVILEGIJ IN MIRANDA
Anna Južnič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Privilegij zoper samoobtožbo je danes ena izmed temeljnih (ustavnih) človekovih pravic, pa vendarle je njegova zgodovina še vedno zavita v tančico skrivnosti, ki jo poskušam odkriti v uvodnem delu diplomskega dela. V nadaljevanju predstavim pravno ureditev in sodno prakso privilegija v Združenih državah Amerike, pri čemer se osredotočam na Peti in Štirinajsti amandma, pot do Mirande in slavno odločitev iz leta 1966, ki je bila v naslednjih letih ostro kritizirana. Vendar so se organi pregona prilagodili precej hitro, pri tem pa jim je pomagalo tudi Vrhovno sodišče ZDA s svojimi odločitvami, s katerimi je izničilo namene Miranda Sodišča in drastično zožilo Mirando. In ko je ravno kazalo, da bo pokopana, je Dickerson odločil, da še ni čas za slovo: Miranda je ustavno pravilo, globoko ukoreninjeno v ameriško kulturo. Nekaj let kasneje je bil Dickerson pozabljen in je Chavez odprl vrata nasilnim zasliševalskim tehnikam, ko je Sodišče odločilo, da izsiljevanje izjav od osumljenca ne krši privilegija iz Petega amandmaja, razen če se take izjave uporabijo zoper obdolženca na sodišču. Sodišču je s svojimi odločitvami uspelo spodkopati okvir privilegija in Mirande, tako da mora osumljenec spregovoriti, če želi molčati. Molk ni več svet in je lahko ter tudi dejansko je uporabljen zoper obdolženca. V Sloveniji je situacija precej drugačna, čeprav si je naš zakonodajalec za izhodišče zakonske ureditve privilegija zoper samoobtožbo postavil znamenito Mirando. V drugem delu obravnavam položaj osumljenca v policijskem postopku, s poudarkom na dokazni vrednosti izjav, ki jih poda osumljenec. Večina osumljencev se odpove svojim pravicam in jih lahko policija neformalno zaslišuje. Kdo bi mogoče pomislil, da se jim v policijskem okolju slabo godi, vendar jih pred sodiščem čaka hujše zlo. Sodnik, ki bo nanje izvrševal pritiske, da naj se pogajajo s tožilcem in priznajo krivdo, kar je nezakonita, a še vedno tolerirana praksa.
Keywords: privilegij zoper samoobtožbo, pravica do molka, policijsko zaslišanje, priznanje, Miranda, pravica do zagovornika, pogajanje o krivdi, kazenski postopek, ZDA.
Published: 20.09.2016; Views: 841; Downloads: 184
.pdf Full text (546,47 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica