1. Primerjava Ministrstva za notranje zadeve, policije in službe za nadzor v Sloveniji in Hrvaški : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloZlatka Nina Posavec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Cilj te diplomske naloge je narediti komparacijo med generalno policijsko upravo na slovenski in hrvaški strani. Pri tem opisati, kako je ta sestavljena, ter kdo jo vodi. Predstaviti sektorje in službe, ki so pod Generalno policijsko upravo in pod Ministrom. Predstavili smo tudi, kako je sestavljena policija na slovenskem in prav tako posamezne uniforme, katero lahko zasledimo v policiji. Analizirali smo, ali je v Republiki Sloveniji linijsko hierarhično organizacija ali pa funkcionalno.
Opisana so pooblastila in naloge ministra, direktor generalne policijske uprave, ter direktorja drugih uprav. Nato je na enak način predstavljeno za Republiko Hrvaško. Opisane so pristojnosti ministra, naloge direktorja policije, kako je hrvaška policija sestavljena po sektorjih in koliko uprav ima.
V zaključnem delu diplomskega dela je predstavljena primerjava obeh držav z ciljem, da se ugotovijo podobnosti, kakor tudi razlike med Hrvaško in Slovensko policijo. V diplomskem delu smo dosegli zastavljene cilje in ugotovili, da sta si ministrstva zelo podobna po sestavi, vendar imata vseeno drugačno razdeljene nekatere uprave, sektorje, ter službe. Nekatere uprave se imenujejo enako, nekatere službe so pod enakimi upravami. Hierarhija je podobna oz. enaka, saj pri obeh ministrstvih poteka linijsko. Ko povzamemo vse ugotovitve, smo ugotovili, da imata ministrstva več podobnosti kot razlik.
Keywords: Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.01.2025; Views: 0; Downloads: 27
 Full text (1,26 MB) |
2. |
3. Motivacija in zadovoljstvo pri delu zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Knavs, 2020, undergraduate thesis Abstract: Motivirani in zadovoljni zaposleni so temelj uspešne organizacije. Pri tem imajo veliko vlogo tudi vodje, ki se morajo zavedati pomena dobrega počutja njihovih zaposlenih pri delu. Stopnja motivacije in zadovoljstva pa lahko hitro upade, zato je pomembno, da se visoka stopnja ne le doseže temveč tudi ohrani.
V diplomskem delu so bili najprej preučeni pojem motivacija in z njo povezane teorije ter dejavniki, ki učinkujejo nanjo. V nadaljevanju je opredeljen pomen delovnega zadovoljstva. Ker sta motivacija in zadovoljstvo v interakciji in vplivata na organizacijsko kulturo in klimo, sta opredeljena tudi ta dva pojava. Kasneje sta predstavljena in opisana javna uprava in Ministrstvo za notranje zadeve, kjer je pojasnjeno tudi njuno delovanje.
Na podlagi teoretičnih izhodišč je bila zasnovana raziskava, s katero so se ugotavljala stališča zaposlenih o motivaciji in zadovoljstvu pri delu na Ministrstvu za notranje zadeve. Sodelovalo je 96 respondentov. Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni na splošno motivirani pri svojem delu. Na stopnjo njihove motivacije pa najbolj vplivajo zanimivo delo ter odnosi znotraj kolektiva in z vodstvom. Raziskano je bilo tudi področje delovnega zadovoljstva, kjer je bilo ugotovljeno podobno. Na zadovoljstvo namreč najbolj vplivajo vsebina dela in odnosi s sodelavci. Stalnost zaposlitve in varnost pri delu sta dejavnika s katerima so uslužbenci najbolj zadovoljni, med tem ko sta možnost strokovnega razvoja (usposabljanja in izobraževanja) in obveščenost z aktualnim dogajanjem znotraj organizacije dejavnika s katerima zaposleni niso najbolj zadovoljni.
Ključna ugotovitev je, da so zaposleni pri svojem delu večinoma motivirani, zadovoljni ter z veseljem prihajajo na delo.
Keywords: diplomske naloge, motivacija, zadovoljstvo z delom, ravnanje z ljudmi, javna uprava, Ministrstvo za notranje zadeve
Published in DKUM: 10.09.2020; Views: 1306; Downloads: 442
Full text (1,36 MB) |
4. Ozelenitev voznega parka v policiji-policijska postaja ljubljana vičDavid Lešnjak, 2020, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomski nalogi bomo v samem začetku predstavili policijo kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Tako kot v vsaki večji organizaciji se tudi v policiji srečujemo z različnimi oblikami dela in tudi z različnimi oddelki, med katerimi se delo in potreba po opremi močno razlikujeta. Tako med omenjenimi oddelki obstajajo velike razlike v potrebah po opremi za delo, med katero v policiji spadajo tudi vozila. Glede na to, da se svet globalno zavzema za znižanje izpustov emisij CO2-ja v ozračje in težkih delcev, ki so posledica vožnje z motornimi vozili na fosilna goriva (bencin, nafta), pri čemer iz raziskav izhajamo, da so vozila eden izmed glavnih onesnaževalcev zraka, smo se odločili, da naredimo primerjavo med uporabo vozil na fosilna goriva in vozila na električni pogon, torej tista vozila, ki so predvsem bolj prijazna do življenja ljudi in narave.
V nadaljevanju bodo predstavljena prevozna sredstva, ki jih trenutno uporablja slovenska policija. Tako se ugotavlja, da policija trenutno uporablja samo vozila na bencinski in dizelski pogon, pri čemer patrulja dveh policistov v 12-urnem delavniku povprečno z vozilom naredi okoli 80 km. Delo popravljamo 24 ur na dan, kar pomeni, da je vozilo veliko časa v pogonu. Tako se nam je porodila misel, da bi skupine, ki ne opravljajo interventnih dogodkov oziroma določene skupine policistov kriminalistov in vodstvo policije za potrebe opravljanja svojega dela, uporabljali vozila na obnovljive vire (plin, elektrika, hibridi), s tem pa bi zelo pripomogli k manjšemu onesnaževanju našega ozračja, ter s časoma tudi v cenejša prevozna sredstva.
V diplomski nalogi bo predstavljena Policijska postaja Ljubljana Vič in njihovo delovno okolje oziroma sredstva za prevažanje. Med drugim v zaključku sledita še prikaza rezultatov raziskovalnega dela – ankete, ki je bila opravljena med zaposlenimi na PP Ljubljana Vič ter predlog za zamenjavo enega vozila na dizelski pogon z vozilom na električni pogon.
Keywords: ozelenitev voznega parka - vozila, Policijska postaja Ljubljana Vič – PP Vič, CO2 – ogljikov dioksid, MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve, varovanje okolja, emisije
Published in DKUM: 17.08.2020; Views: 1488; Downloads: 232
Full text (1,80 MB) |
5. Pregled zakonske ureditve pritožbenih postopkov zoper delo policije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMetka Ceglar, 2020, undergraduate thesis Abstract: Delo policistov je zelo odgovorno in zahtevno. Vsaka situacija zahteva od policista trezno presojo, pravilno odločitev, upoštevanje navodil in skrb, da bodo vpleteni izpolnili njegova navodila. Z zakonom so določena pravila kako in na kakšen način policist izvaja svoja pooblastila. Z upoštevanjem pravil iz policijskega kodeksa pa policist upošteva etična in moralna načela. Čeprav se policist trudi po najboljših močeh izpolniti svoja navodila in uresničiti pooblastila, še vedno lahko situacije privedejo do tega, da bi vpletene osebe smatrale policistovo delo za nekorektno. V takem primeru je zakonsko določeno, da ima ta oseba možnost pritožbe in več različnih postopkov, kjer se obravnava dotični primer. Sam postopek ne more izbrisati kazni ali policistovega pooblastila, temveč se v tem postopku preverja pravilno ravnanje uradne osebe, torej policista v dani situaciji. V polletnih in letnih poročilih policije so opisani tudi takšni primeri pritožb in njihova rešitev oz. zaključek. Postopek preverjanja pravilne izvedbe policistovih pooblastil je odvisen od tega kakšno in kolikšno silo je uporabil policist v postopku, kakšne so okoliščine, ali je v situacijo vpletenih več oseb ali zgolj ena. Najlažja in najbolj smiselna možnost reševanja pritožb je pomiritveni postopek, kjer se vpletene osebe odzovejo povabilu na postopek in zadevo skušajo rešiti z dogovorom. V kolikor je ne uspejo zaključiti to pomeni, da se zadeva ureja naprej po drugih postopkih. V vsakem primeru predstavljajo javnost in vpleteni civilisti v izvajanje policijskih postopkov nadzor; gre za enega od načinov nadzora policistov, ki je seveda smiseln in tudi potreben, da je izvajanje policijskih pooblastil kar se da korektno.
Keywords: diplomske naloge, pritožbeni postopek, pomiritveni postopek, zakon, pooblastila, prekršitev pooblastil, Ministrstvo za notranje zadeve
Published in DKUM: 03.06.2020; Views: 1075; Downloads: 142
Full text (1,02 MB) |
6. Vozni park Policijske postaje Ljubljana Center in njegova ozelenitevGregor Kotar, 2019, bachelor thesis/paper Abstract: Glavna tema diplomskega dela je vozni park Policijske postaje Ljubljana Center in njegova ozelenitev. V uvodu smo opredelili in opisali probleme, cilje in teze, predpostavke in metode dela.
V teoretičnem poglavju smo predstavili zeleno logistiko in kaj ta vključuje. Predstavili smo cilje za osebna vozila, kot tudi cilje v Republiki Sloveniji in Evropski uniji, kar zadeva toplogredne pline CO2 in povečanje deleža osebnih avtomobilov na alternativna goriva oziroma na alternativni pogon v celotnem slovenskem voznem parku avtomobilov.
Predstavili smo tudi naloge Slovenske policije, katere službe so zadolžene za nabavo opreme, in katera vozila uporablja Slovenska policija za pomembne naloge dela na terenu oziroma pri opravljanju svojih nalog. Prav tako so bili predstavljeni statistični podatki o prevoženih vozilih v Policiji.
V drugem poglavju smo predstavili Policijsko postajo Ljubljana Center, kje se nahaja, kateri del mesta Ljubljana pokriva in kaj to pomeni za samo postajo z vidika vožnje s službenimi vozili v Ljubljani. V nadaljevanju je bil opisan vozni park in posnetek obstoječega stanja le-tega. Pri posnetku stanja voznega parka v letu 2018 smo našteli vsa vozila, ki jih ima policijska postaja v svoji uporabi, prav tako smo jih razdelili po skupinah in po svojem namenu uporabe na terenu. Narejena je bila analiza povprečne starosti vseh vozil, njihovih značilnosti, porabe goriva in količine izpusta plina CO2. Drugo poglavje zajema analizo povprečne porabe goriva, strošek goriva in izpust plina CO2 v okolje na porabo goriva in na prevožene kilometre.
V tretjem poglavju smo podali predlog ozelenitve voznega parka in naredili primerjavo med določenimi vozili voznega parka in alternativnimi vozili glede na strošek goriva in izpust plina CO2. Opravili smo izračune in analize v primerjavi s trenutnim voznim parkom in dvema alternativnima voziloma ter predstavili rezultate. Na koncu smo predlagali izobraževanje in osveščanje zaposlenih na policijski postaji o varčni vožnji.
Keywords: vozni park, vozila, Policijska postaja Center – PP Center, CO2 – ogljikov dioksid, MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve
Published in DKUM: 07.01.2020; Views: 1871; Downloads: 146
Full text (1014,46 KB) |
7. Analiza nezgod pri delu v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi za obdobje 2001-2011 : magistrsko deloTadej Fischinger, 2013, master's thesis Abstract: V Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu RS) se je v letu 2011 zgodilo 12.154 nezgod pri delu, od tega jih je bilo 20 smrtnih. V državah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu EU) vsako leto zabeležijo približno 5 milijonov nezgod pri delu, od tega se smrtno pri delu ponesreči okoli 8.700 delavcev (Nezgode pri delu v obdobju 2008 – 2011 s poudarkom na letu 2011, 2011). Še višje pa je število delavcev, ki zbolijo za boleznimi, povezanimi z delom. Oceniti pa je mogoče s tem povezane gospodarske stroške, ki znašajo okoli 490 milijard € letno, kar predstavlja več kot polovico sedanjih stroškov za sklad pomoči EU za rešitev finančne krize (Nova kampanja »Zdravo delovno okolje« poziva delodajalce in delavce k sodelovanju, 2012). Po nekaterih ocenah v RS zaradi neustrezne varnosti in zdravja pri delu izgubimo od 1,8 do 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu BDP) ali od 525 do 875 milijonov € na leto. Po metodologiji Mednarodne organizacije dela (ILO) pa škoda zaradi nezgod pri delu v RS znaša približno 3,4 odstotka BDP (Bertoncelj Popit, 2011). Tako kot v ostalih delovnih organizacijah v RS tudi v Ministrstvu za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu MNZ) prihaja do nezgod pri delu. V MNZ se zgodi med 40 in 90 nezgod pri delu na 1000 zaposlenih (Izjava o varnosti z oceno tveganja v MNZ – tretja delna revizija, 2010), kar presega dolgoletno povprečje nezgod pri delu v RS, ki znaša približno 32 poškodb pri delu na 1000 zaposlenih (Kofol Bric, 2007). Organa v sestavi sta Policija in Inšpektorat RS za notranje zadeve. Največ nezgod pri delu se zgodi v policiji, ker je opravljanje dela policistov izredno tvegano in tudi zelo specifično. Največ zaposlenih v MNZ je v njegovem organu v sestavi v policiji. Na podlagi evidenc o nezgodah pri delu, ki jih je po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu dolžan voditi delodajalec, v tem primeru MNZ, smo ugotovili, da se največ nezgod pri delu zgodi med samim opravljanjem dela, manj se jih zgodi na poti na delo in na poti z dela, posledice poškodb pri delu so v večini lahke telesne poškodbe. Ugotovili smo tudi, da po številu poškodb pri delu izstopajo štiri dejavnosti, pri katerih prihaja do poškodb pri delu. V magistrskem delu smo proučevali možnosti za zmanjšanje števila nezgod pri delu in s tem povezanih stroškov ter na koncu podali nekaj predlogov.
Keywords: varnost pri delu, zdravje pri delu, poškodbe pri delu, nezgode pri delu, Ministrstvo za notranje zadeve, analize, magistrska dela
Published in DKUM: 06.01.2014; Views: 1984; Downloads: 270
Full text (2,32 MB) |
8. |
