| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Vpliv ekonomske politike na agregatno potrošnjo - primer Združenih držav Amerike
Mateja Vrečič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo vpliv ekonomske politike na agregatno potrošno funkcijo. Analiziramo različne modele za agregatno potrošno funkcijo za Združene države Amerike med letoma 1950 in 2015. V prvem delu predstavimo teoretična izhodišča za našo ekonometrično analizo. V drugem delu opravimo podrobno ekonometrično analizo vsakega modela posebej in na podlagi dobljenih rezultatov izpostavimo najprimernejšega. Ugotovimo, da je najprimernejši model za analiziranje agregatne potrošne funkcije v Združenih državah Amerike dvojno logaritemski linearni regresijski model Teorija potrošnje življenjskega cikla. Na specificiranih modelih preverimo še vpliv ekonomske politike. Končna ugotovitev kaže na to, da je ekonomska politika imela vpliv na osebno potrošnjo v Združenih državah Amerike.
Keywords: Agregatna potrošna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, vpliv ekonomske politike.
Published: 15.04.2021; Views: 62; Downloads: 3
.pdf Full text (16,80 MB)

2.
Ekonometrična analiza potrošne funkcije v Italiji in evroobmočju
Saša Perko, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Potrošnja gospodinjstev izraža pomemben makroekonomski kazalnik in kategorijo agregatnega povpraševanja, brez katere proizvodni proces ne bi imel namena obstoja. Potrošnja obstaja v tesnem odnosu z višino razpoložljivega dohodka, pri čemer ločimo med dvema skupinama potrošnikov: gospodinjstvi, ki potrošijo celoten dohodek in tistimi, ki del le tega privarčujejo. Slednji s prihranki vplivajo na pokrivanje proračunskega primanjkljaja države in financiranje investicij. V osnovi potrošnjo predstavimo v obliki funkcije, ki temelji na tekočem dohodku in izraža pozitivno, vendar neproporcionalno povezavo med omenjenim prihodkom in potrošnjo. V dodatku, vpliv višine obrestne mere na potrošnjo ima dolgoročen vpliv na premoženje. Delo diplomskega seminarja se osredotoča na osebno potrošnjo v Italiji in evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do drugega četrtletja 2018. Z izvedeno ekonometrično analizo smo potrdili, da imata realen razpoložljiv dohodek in realna dolgoročna obrestna mera vpliv na realno osebno potrošnjo, tako v Italiji kot v evroobmočju. V izbranem modelu so izpolnjene 4 predpostavke metode najmanjših kvadratov, prav tako na primeru Italije kot evroobmočja.
Keywords: ekonometrična analiza, potrošna funkcija, Italija, metoda najmanjših kvadratov, evroobmočje.
Published: 24.03.2021; Views: 72; Downloads: 10
.pdf Full text (2,65 MB)

3.
Ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije Belgije in Slovaške
Urška Cimperšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Zaposlenost je v današnjem času vse bolj pomembna makroekonomska komponenta v gospodarstvu, saj spremembe v njem močno vplivajo na gospodarsko aktivnost v posamezni državi. Bolj kot se gospodarstvo razvija, višja je stopnja zaposlenosti. Na začetku dela diplomskega projekta smo na kratko opisali značilnosti trga dela v Belgiji in na Slovaškem. Nato smo s pomočjo zbranih podatkov z metodo najmanjših kvadratov za obe državi ocenili linearno funkcijo, dvojno logaritemsko funkcijo in funkcijo z odloženo odvisno spremenljivko. Na podlagi primerjave rezultatov analize determinacijskih koeficientov, Box-Cox testa, RESET-testa in Chow testa smo izbrali funkcijo, ki je najprimernejša za nadaljnjo analizo. Na podlagi izvedenih testov smo ugotovili, da je za obe državi najprimernejša linearna funkcija z odloženo odvisno spremenljivko. Na koncu dela diplomskega projekta smo za obe državi preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov: normalne porazdelitve, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Pri analizi smo ugotovili, da je v obeh državah prisotna multikolinearnost in homoskedastičnost. Pri nadaljnji analizi smo nato ugotovili, da je avtokorelacija v Belgiji prisotna, medtem ko je na Slovaškem nismo zasledili.
Keywords: zaposlitvena funkcija, t-statistika, F-statistika, metoda najmanjših kvadratov.
Published: 23.11.2020; Views: 156; Downloads: 20
.pdf Full text (1,99 MB)

4.
Ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije za Madžarsko in Estonijo
Valentina Muršič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Zaposlitvena funkcija ekonomski stroki služi kot pomemben instrument na mikroekonomski ali makroekonomski ravni. Na mikroekonomski ravni je v pomoč pri vodenju politike zaposlovanja. Splošneje, torej na makroekonomski ravni pa je v pomoč pri analizi podatkov, ki služijo kot podlaga za sprejemanje odločitev ekonomske politike določenega gospodarstva in so v veliki meri vezane na trg dela. Delo diplomskega projekta temelji na analizi modelov zaposlitvene funkcije za Madžarsko in Estonijo. Analiza se opira na podatke, uvožene iz evropske statistične baze Eurostat, in zajema obdobje med letoma 2000 in 2019. Na podlagi ekonomske teorije v naš model vključimo dve pojasnjevalni spremenljivki, realni bruto domači proizvod (RBDP) in realne plače (RW). Odvisno spremenljivko nam predstavlja zaposlenost (E). Za vsako izmed analiziranih gospodarstev določimo tri različne funkcijske oblike in se tako srečamo z linearno funkcijo, dvojno logaritemsko funkcijo in funkcijo z odloženo odvisno spremenljivko. Na podlagi velikosti determinacijskih koeficientov in rezultatov RESET-testa, Box-Coxovega testa ter Chowovega testa izberemo najustreznejšo funkcijsko obliko za vsako izmed držav. V zadnjem koraku v izbranem modelu s primernimi ekonometričnimi testi preverimo izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov. Natančneje, v modelu preverjamo normalno porazdelitev, multikolinearnost, heteroskedastičnost in avtokorelacijo.
Keywords: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, metoda najmanjših kvadratov, Madžarska, Estonija
Published: 18.11.2020; Views: 281; Downloads: 55
.pdf Full text (1,08 MB)

5.
Razlike med spoloma na Švedskem: ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije
Anja Belić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pridobljena zaposlitev igra pomembno vlogo za posameznika, saj mu omogoča mesečni dohodek, na nacionalni ravni pa večje število zaposlenih prebivalcev predstavlja tudi vse boljše ogledalo gospodarstva države. Na trgu dela obstaja diskriminacija med spoloma, kjer imajo moški večje možnosti napredovanja in višje dohodke od žensk, medtem ko se te na trgu dela težje udejstvujejo, kar še dokazuje vpliv zgodovine, ko so bile ženske močno v podrejenem položaju. V delu diplomskega projekta se osredotočamo na ekonometrično analizo treh zaposlitvenih funkcij, kjer nas zanima, katere spremenljivke vplivajo na spremembe števila vseh zaposlenih, zaposlenih žensk in zaposlenih moških na Švedskem. V teoretičnem delu raziskave predstavimo trg dela na Švedskem in se poglobimo v neenakosti med spoloma, ki jih raziskujemo s primerjavo števila zaposlenih in brezposelnih, višino mesečnega dohodka in indeksi človeškega razvoja in neenakosti med spoloma. V empiričnem delu raziskave zastavimo linearni in dvojno logaritemski model zaposlitvene funkcije za vsak vsebinski sklop. Pri tem s primerjavo determinacijskih koeficientov, RESET testa in Box-Cox testa določimo za vsak vsebinski sklop primernejši model. Analizo nadaljujemo z oceno koeficientov najprimernejših modelov in preverjanjem predpostavk metode najmanjših kvadratov. Pri tem za vsak model preverjamo prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Vse to preverimo in dokažemo z različnimi ekonometričnimi testi. Pri vseh modelih se izkaže obstoj normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, homoskedastičnosti in avtokorelacije, ni pa prisotne multikolinearnosti. Zaradi težav, nastalih pri prisotnosti avtokorelacije, smo to morali odpraviti z metodo, imenovano HAC.
Keywords: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, Švedska, neenakosti med spoloma, metoda najmanjših kvadratov
Published: 17.11.2020; Views: 122; Downloads: 30
.pdf Full text (2,24 MB)

6.
Ekonometrična analiza in primerjava končne potrošnje gospodinjstev v Nemčiji, Avstriji in Grčiji
Urban Špolarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Potrošnja je ena izmed komponent bruto domačega proizvoda, ki s svojim približno dvo tretjinskim deležem predstavlja pomemben vpliv na gospodarstvo države. Gibanje osebne potrošnje pomembno vpliva na stanje agregatnega povpraševanja, spremembe v katerem povzročajo fluktuacije v poslovnem ciklu. Nivo potrošnje v državi določa tudi nivo prihrankov, ki vplivajo na akumulacijo kapitala in dolgoročno gospodarsko rast. V diplomskem delu bomo obravnavali potrošnjo kot makroekonomsko spremenljivko, torej na agregatni ravni celotne države. Predmet analize so države Grčije, Nemčije in Avstrije, katerih potrošnjo bomo analizirali z uporabo ekonometričnih metod. Predstavili bomo ekonomsko teorijo na podlagi katere smo kot pojasnjevalne spremenljivke naših modelov potrošnje izbrali razpoložljivi dohodek, obrestno mero in odloženo potrošnjo. Pripravili bomo multivariatne modele potrošnje v izbranih državah, katere bomo ocenjevali z Metodo Najmanjših Kvadratov. Preverili bomo statistično značilnost pojasnjevalnih spremenljivk in primernost specifikacije postavljenih model. Pri izbiri najboljšega modela bomo med seboj primerjali linearnega, dvojno logaritemskega in linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri tem bomo uporabili t-test, vrednosti F-statistike, RESET in Chow-test. Na koncu bomo preverili, ali je predpostavkam Metode Najmanjših Kvadratov v naših modelih zadoščeno. Ugotovili smo, da izbrane spremenljivke statistično značilno pojasnjujejo potrošnjo in, da je njihov vpliv skladen s pričakovanji iz ekonomske teorije.
Keywords: potrošna funkcija, razpoložljivi dohodek, ekonometrična analiza, gospodinjstva, Metoda Najmanjših Kvadratov, Grčija, Nemčija, Avstrija.
Published: 16.12.2019; Views: 397; Downloads: 64
.pdf Full text (1,80 MB)

7.
Ekonometrična analiza osebne potrošnje Slovenije, Belgije in Italije
Katja Mohorko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Osebna potrošnja je ena izmed ključnih makroekonomskih dejavnikov, saj je leta 2018 v EU namreč predstavljala več kot polovico celotnega BDP. Poleg predstavitve osebne potrošnje v Sloveniji, Belgiji in Italiji med leti 2003 in 2018, identificiramo tudi vpliv njenih faktorjev s pomočjo ekonometrične analize. Študija temelji na različnih oblikah prilagojene Keynesianske potrošne funkcije in z ekonometrično metodo najmanjših kvadratov (MNK) preverja statistično značilnost in primernost izbranih neodvisnih spremenljvk, realnega BDP, realne obrestne mere in odložene potrošnje gospodinjstev vsake države. Kot najprimernejši se pri vsaki izmed njih izkaže multipli linearni regresijski model z odloženo odvisno spremenljivko, za katerega preverimo veljavnost predpostavk normalne porazdelitve, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije.
Keywords: osebna potrošnja, bruto domači proizvod, funkcija potrošnje, metoda najmanjših kvadratov, normalna porazdelitev, multikolinearnost, heteroskedastičnost, avtokorelacija
Published: 11.12.2019; Views: 393; Downloads: 52
.pdf Full text (3,12 MB)

8.
Osebna potrošnja v Franciji: empirična analiza
Eva Volmajer, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Osebna potrošnja ponazarja v makroekonomiji eno izmed njenih bistvenih komponent in je sestavina vsakega narodnega gospodarstva. V delu diplomskega projekta se osredotočimo na potrošne funkcije, ki jih opredelimo za Francijo. Kot neodvisne spremenljivke izberemo tiste, za katere menimo, da bodo na podlagi teoretičnih izhodišč in zbranih podatkov najbolje razložile vpliv na potrošnjo v izbrani državi. V teoretičnem delu opredelimo potrošnjo in razmere v francoskem gospodarstvu ter opišemo temeljne oblike potrošnih funkcij. Sledi empirični del, v katerem opredelimo spremenljivke, ekonometrično ocenimo funkcije ter testiramo stabilnost regresijskih parametrov vsakega modela in ustreznost njegove specifikacije. Testirali smo Keynesovo potrošno funkcijo in njeno razširjeno različico z vključeno dodatno pojasnjevalno spremenljivko obrestno mero, Friedmanovo potrošno funkcijo permanentnega dohodka ter Modiglianijevo potrošno funkcijo življenjskega cikla. Modele proučimo v linearni obliki, z izjemo Keynesovega razširjenega modela, ki je v dvojnologaritemski obliki, saj na tak način tudi pri tem dosežemo statistično značilnost vseh koeficientov. Z ustreznimi ekonometričnimi testi na izbranih modelih preverimo veljavnost nekaterih predpostavk metode najmanjših kvadratov, in sicer prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Pri izbranih ekonometričnih modelih se je izkazalo, da je v vseh primerih predpostavka o normalni porazdelitvi slučajne spremenljivke izpolnjena, medtem ko preostale predpostavke niso.
Keywords: osebna potrošnja, potrošna funkcija, Francija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov
Published: 06.12.2019; Views: 295; Downloads: 56
.pdf Full text (1,19 MB)

9.
Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in Belgijo
Špela Šlamberger, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Delo diplomskega projekta z naslovom Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in Belgijo obravnava analizo modela izvozne funkcije za obe državi. V delu diplomskega projekta se lotevamo razumevanja, proučevanja in definiranja izvoza ter izvoznih funkcij. Za podlago je uporabljeno pridobljeno in poglobljeno znanje o razumevanju mednarodne menjave, podatki iz statističnih baz Avstrije in Belgije ter podatki uradne statistične baze Evropske Unije, Eurostat. Velik in ključen del diplomskega projekta je namenjenega empirični obdelavi makroekonomskega tipa. Za analizo so izbrani četrtletni podatki na ravni celotnega gospodarstva, pridobljeni v bazi Eurostat in zajemajo obdobje med letom 2000 in 2017. Za vsako državo sta določeni dve izvozni funkciji; linearna in dvojnologaritemska. V modelu izvozne funkcije Avstrije so tri pojasnjevalne spremenljivke: EUGDP (BDP držav EU), II-C-A (industrijski indeks Avstrije z izvzetim gradbeništvom) in TOT-A (pogoji menjave). V modelu izvozne funkcije Belgije pa sta dve pojasnjevalni spremenljivki: EUGDP (BDP držav EU) in II-C-B (industrijski indeks Belgije z izvzetim gradbeništvom). S pomočjo znanja ekonometrije, ekonomske teorije in računalniškega programa EViews smo testirali definirane funkcije za nadaljnjo obravnavo v kateri smo preverili izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov uporabili dvojnologaritemsko funkcijo Avstrije in dvojnologaritemsko funkcijo Belgije. V delu so pojasnjene osnovne statistike, parcialni regresijski koeficienti, testi za ustreznost specifikacije in stabilnost parametrov ter predpostavke metode najmanjših kvadratov. Na koncu dela diplomskega projekta podajamo povzetek in primerjavo ocenjenih in popravljenih izvoznih funkcij Avstrije in Belgije.
Keywords: Avstrija, Belgija, izvozna funkcija, linearna funkcija, dvojnologaritemska funkcija, odvisna spremenljivka, pojasnjevalne spremenljivke, metoda najmanjših kvadratov.
Published: 25.10.2018; Views: 480; Downloads: 171
.pdf Full text (2,28 MB)

10.
OCENJEVANJE DEJAVNIKOV OSEBNE POTROŠNJE V ŠPANIJI IN NEMČIJI
Vesna Laurenčak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo z empirično analizo potrošne funkcije Španije in Nemčije ter njuno medsebojno primerjavo. Najprej smo se osredotočili na osebno potrošnjo, povzeli teorijo osebne potrošnje, potrošnih funkcij in poiskali že obstoječe študije na temo analize osebne potrošnje. Nato smo naredili empirično analizo po metodi najmanjših kvadratov. Opredelili smo spremenljivke, za testiranje smo izbrali dohodek, obrestno mero in potrošnjo v preteklem obdobju, za njih smo predvideli, da vplivajo na potrošnjo. Na portalu Eurostat smo poiskali četrtletne podatke med leti 1996 in 2014 in jih obdelovali z računalniškim programom EVeiws. Izbrali smo funkcije za analizo. Na podlagi opravljenih testov smo izbrali najboljši funkciji izbranih držav in na njiju preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. V sklepu smo naredili primerjalno analizo ocenjevanih funkcij izbranih držav.
Keywords: osebna potrošnja, metoda najmanjših kvadratov, Španija, Nemčija
Published: 26.08.2016; Views: 648; Downloads: 71
.pdf Full text (2,08 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica