SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Revidiranje opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev v računovodskih izkazih
Andreja Lorber, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskali mednarodne standarde računovodskega poročanja o opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstvih, njihove trditve vrhovnega poslovodstva v računovodskih izkazih ter revizijske postopke in metode v sklopu končne revizije opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev, ki smo jih proučili tudi na primeru iz prakse. V sklopu raziskave mednarodnih standardov računovodskega poročanja smo raziskali bistvene napotke in pravila MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva, MRS 38 – Neopredmetena osnovna sredstva in MRS 36 – Oslabitev sredstev, ki jih mora revizor dobro poznati, da lahko opravi njihovo revizijo. Po seznanitvi z računovodskimi pravili smo nadaljevali s proučevanjem trditev vrhovnega poslovodstva o opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstvih v računovodskih izkazih, ki trdi, da vsa sredstva v računovodskih izkazih obstajajo (trditev obstoj), da so v lasti podjetja (trditev pravice in obveznosti), da ni sredstev, ki ne bi bila pripoznana (trditev popolnost), da so prikazana v primernih zneskih po računovodskih standardih (trditev vrednotenje) ter, da so razvrščena in razkrita po računovodskih standardih (trditev predstavitev in razkritje). V nadaljevanju smo proučevali revizijske postopke in metode za dokazovanje teh trditev. Pri tem smo proučili mednarodne standarde revidiranja in strokovno literaturo, ki govori o analitičnem preiskovanju in podrobnem preizkušanju podatkov v računovodskih izkazih ter o metodah izbiranja postavk za preiskovanje. Podrobno smo spoznali vsebino analitičnega preiskovanja in podrobnega preizkusa podatkov opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev v računovodskih izkazih. Na koncu smo opravili revizijo opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev na praktičnem primeru. Pri tem smo opravili analitično preiskavo revidiranih podatkov in podroben preizkus njihovih podatkov. V sklopu podrobnega preizkusa smo preverili pravilnost popisa, novih pridobitev, odtujitev, obračuna amortizacije, prevrednotenj ter stroškov vzdrževanja in raziskovanja. Ugotovili nismo bistvenih nepravilnosti in tako podali pozitivno mnenje revizorja o revidiranih postavkah v računovodskih izkazih.
Keywords: opredmetena osnovna sredstva // neopredmetena sredstva // mednarodni standardi računovodskega poročanja // MRS 16 // MRS 36 // MRS 38 // uradne trditve vrhovnega poslovodstva // mednarodni standardi revidiranje // revizijski postopki in metode // analitično preiskovanje // podroben preizkus podatkov // mnenje revizorja.
Published: 07.07.2009; Views: 2980; Downloads: 435
.pdf Full text (729,43 KB)

2.
SPREMEMBE PRI POROČANJU PO ODSEKIH PO MSRP 8 V PRIMERJAVI Z NJEGOVIM PREDHODNIKOM MRS 14
Matej Vrčkovnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: S 1. 1. 2009 morajo podjetja, ki poročajo po MSRP, razkrivati informacije po odsekih po MSRP 8, ki je nadomestil MRS 14. MSRP 8 je standard, ki je skoraj kopija ameriškega standarda SFAS 131. Njegovo sprejetje je predvsem posledica zbliževanja MSRP in US GAAP. Z MSRP 8 se bistveno spremeni opredeljevanje odsekov. Medtem ko so bili pri MRS 14 odseki opredeljeni kot področni in območni, so pri MSRP 8 odseki, o katerih se poroča, opredeljeni na osnovi informacij, ki jih vodilna oseba za sprejemanje poslovnih odločitev (CODM) uporablja za sprejemanje odločitev glede poslovanja podjetja. V teoretičnem delu smo predstavili standard poročanje po poslovnih odsekih (MSRP 8) in standard poročanje po odsekih (MRS 14) in ju primerjali med seboj. Proučevali smo tudi vplive in spremembe ob prehodu z MRS 14 na MSRP 8 z vidika poročevalcev in z vidika uporabnikov računovodskih informacij. Ugotovili smo, da so pripravljavci računovodskih informacij v letnih poročilih dokaj dobro sprejeli standard, medtem ko so uporabniki informacij do novega standarda dokaj zadržani. Kot slabost MSRP 8 so največkrat omenili neobvezno poročanje po območnih odsekih in zmanjšanje primerljivosti zaradi izvzetega kriterija tveganj in nagrad, ki ga prinaša poslovodski pristop. V avtomobilski industriji podjetja, ne glede na standard poročanja, razkrivajo skorajda istovrstne informacije. Razlike nastajajo pri številu odsekov in številu razkritih postavk, kar pa glede na ugotovitve naše raziskave ni pogojeno, po katerem standardu podjetje poroča. S tem smo zavrgli trditve, da imajo informacije, razkrite po MSRP 8, za zunanje uporabnike večjo dodano vrednost, da informacije, razkrite po MSRP 8, pripomorejo k boljšemu razumevanju letnega poročila kot celote in da se pri MSRP 8 povečuje tveganje razkrivanja občutljivih informacij. Sklepamo lahko tudi, da se stroški priprave informacij po MSRP 8 ne zmanjšajo pomembno. Če bi se, bi verjetno vsa podjetja ali vsaj večina takoj prešla na poročanje po MSRP 8, kar pa se pri podjetjih v avtomobilski industriji ni zgodilo.
Keywords: poročanje po poslovnih odsekih (MSRP 8), poročanje po odsekih (MRS 14), razkritja o odsekih podjetja in z njimi povezanih informacij (SFAS 131), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), ameriški splošno sprejeti standardi (US GAAP), vodilna oseba za sprejemanje poslovnih odločitev (CODM), območni odsek, področni odsek, poslovni odsek, avtomobilska industrija
Published: 08.12.2009; Views: 2496; Downloads: 202
.pdf Full text (437,82 KB)

3.
OBRAVNAVA NALOŽBENIH NEPREMIČNIN PO SRS, PRIMERJALNO Z MSRP IN U.S. GAAP
Jasna Vičič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Računovodsko poročanje v novem tisočletju pridobiva na pomenu, saj podjetja poslujejo vse bolj globalno, iščejo nove vire financiranja in nove trge v državah po vsem svetu. Vedno več je tudi najrazličnejših povezovanj med podjetji, ki segajo preko nacionalnih mej. Z intenzivno globalizacijo se povečujejo tudi zahteve investitorjev po kvalitetnih računovodskih informacijah. Primerjava in analiza računovodskih izkazov pa je najenostavnejša in tudi izvedena z najmanjšo možnostjo napak, če so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z enimi samimi kakovostnimi računovodskimi standardi. Zaradi tega so se v svetu pojavile težnje za čim širšo uporabo Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in prilagoditvami nacionalnih standardov, da bodo ti kar se da usklajeni z mednarodnimi. Z letom 2006 so v Sloveniji začeli veljati novi standardi, ki so v veliki meri usklajeni z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Do razlik med njimi prihaja zaradi izredno hitrega razvoja Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ter njihove obsežne ter kompleksne strukture, ki se še vedno spreminja in dopolnjuje. Predvsem pa v svetu poteka težnja, da bi se zbližali Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Ameriška splošno sprejeta načela računovodskega poročanja. Kjub sporazumu o zbliževanju, ki so ga podpisali že leta 2002, pa pri pripravi računovodskih izkazov v skladu z enimi in drugimi standardi, še prihaja do pomembnih razlik.
Keywords: -globalizacija, -zbliževanje računovodskih standardov, -Mednarodni standardi računovodskega poročanja, -nacionalni standardi, -razlike.
Published: 06.07.2010; Views: 1358; Downloads: 76
.pdf Full text (388,60 KB)

4.
RAČUNOVODSTVO NA FINSKEM
Sabina Škoberne, 2010, final seminar paper

Abstract: V diplomskem seminarju smo predstavili razvoj finančnega računovodstva ter njegovih teoretičnih podlag na Finskem skozi različna obdobja. Predstavili smo tudi vplive mednarodnih računovodskih rešitev na zunanje računovodsko poročanje na Finskem. Ugotavljali smo tudi osnovne značilnosti stroškovnega in poslovodnega računovodstva te države. Prav tako nas je zanimalo, kako je urejeno revidiranje na Finskem. Izpostavili smo tudi nekaj razlik med razvojem in ureditvijo računovodstva in revizije na Finskem in v Sloveniji.
Keywords: Finska, finančno računovodstvo, Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o računovodstvu, računovodenje, Mednarodni standardi računovodskega poročanja, predračunavanje, metoda ABC, revidiranje.
Published: 21.12.2010; Views: 1215; Downloads: 81
.pdf Full text (260,17 KB)

5.
KONVERGIRANJE AMERIŠKIH SPLOŠNO SPREJETIH NAČEL RAČUNOVODENJA IN MEDNARODNIH STANDARDOV RAČUNOVODSKEGA POROČANJA
Nina Saje, 2010, final seminar paper

Abstract: Diplomski seminar predstavlja in opisuje projekt konvergiranja ameriških splošno sprejetih načel računovodskega poročanja (GAAP) in mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki poteka s sodelovanjem Sveta za mednarodne računovodske standarde (IASB) in ameriškega Sveta za standarde finančnega računovodstva (FASB). Na začetku diplomskega dela smo predstavili obe organizaciji, tj. Svet za mednarodne računovodske standarde in Ameriški Svet za standarde finančnega računovodstva ter predstavili dokumente, s katerimi sta se Sveta zavezala k razvoju enovitih računovodskih standardov. Nadalje smo predstavili projekte konvergiranja, ki so že dokončani, tiste, ki so še ve teku in projekte, katerih se Sveta nameravata lotiti v prihodnosti. Vsebinsko smo se zaradi kompleksnosti projekta samo površinsko lotili konvergiranja rešitev v zvezi s poslovnimi kombinacijami.
Keywords: ameriško splošno sprejeta načela računovodenja (GAAP), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), projekt konvergiranja, Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), ameriški Svet za standarde finančnega poročanja (FASB), poslovne kombinacije, visoko kakovostni standardi
Published: 12.01.2011; Views: 1293; Downloads: 108
.pdf Full text (1,03 MB)

6.
RAZKRITJA INFORMACIJ O (PO) ODSEKIH V LETNIH POROČILIH SLOVENSKIH VELIKIH DRUŽB
Daniel Zdolšek, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Splošno sprejeta pravila računovodenja dajejo podjetjem in njihovim vodstvom možnost diskrecijske izbire, da znotraj dovoljenega nabora možnih metod in razkritij izberejo metode računovodenja in razkritja po svoji presoji. Pomemben dejavnik, ki vpliva na odločanje podjetij (vodstev podjetij) glede razkrivanja ali prikrivanja računovodskih informacij, je obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo. Izsledki raziskave kažejo, da tri četrtine slovenskih (po velikosti) velikih družb ne razkriva informacij o (po) odsekih v svojih letnih poročilih. Prav tako obseg (število) razkritih informacij po odsekih glede na splošno sprejeta pravila računovodenja (Slovenske računovodske standarde) pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, ni odvisen od dejavnikov (lastnosti podjetja), kot so velikost podjetja, finančno vzvodje podjetja, dobičkonosnost podjetja, stopnja rasti podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. V več preteklih raziskavah je imelo več teh dejavnikov vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, vendar pri proučitvi vzorca družb, katerih vrednostni papirji so bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev in ne tistih, katerih vrednostni papirji niso bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev. Edini dejavnik, ki ima vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, je tisti, ki kaže, ali podjetje deluje v proizvodni dejavnosti. Proučitev ravnanja (obnašanja) vodstev podjetij glede razkrivanja posameznih (vrst) informacij po odsekih v letnih poročilih pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih, kaže, da sta glede ravnanja vodstev podjetij pomembni dejstvi, ali je podjetje razkrilo svoje obveznosti do virov sredstev po odsekih in ali je podjetje razkrilo svoje prihodke po odsekih. Razkritje obveznosti do virov sredstev po odsekih v letnem poročilu tako na splošno opredeljuje vzorec razkrivanja podjetja glede ravnanja vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih. Dejavniki, ki imajo vpliv na ravnanje vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, so velikost podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. Izidi proučevanega vzorca družb, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, kažejo, da stroški (bremena), povezani z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, niso pomemben dejavnik, ki bi imel vpliv na obseg (število) razkritih informacij o (po) odsekih v letnem poročilu (glede na v raziskavi proučevane dejavnike). Ima pa obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, vpliv na ravnanje (obnašanje) vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, zaradi katerih vodstvo podjetja razkritje le nekatere posamezne vrste informacij o (po) odsekih v letnem poročilu.
Keywords: računovodsko poročanje, razkritja, računovodska razkritja, računovodske informacije, letno poročilo, poslovni odsek, poročanje po odsekih, slovenski računovodski standardi (SRS), poročanje o odsekih, mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), razvoj, stroški; povezani z možnimi škodljivimi učinki za podjetje, tveganja, kazalec (indeks) razkrivanja, (vedenjski) vzorec razkrivanja, odločanje o razkrivanju informacij
Published: 29.06.2011; Views: 2167; Downloads: 75
URL Link to full text

7.
PRIHODNOST NAČELA POVEZANOSTI POSLOVNE IN DAVČNE BILANCE V EVROPSKI UNIJI
Mateja Štifter, 2011, final seminar paper

Abstract: Harmonizacija računovodstva in neposrednih davkov sta področji, katerima Evropska komisija posveča veliko pozornosti. EU je z sprejetjem 4. in 7. direktive ter MSP in kasneje MSRP naredila velik korak na področju računovodstva ter povezanosti znotraj EU. S tem so države članice postale bolj povezane, saj so bili njihovi temeljni računovodski izkazi lažje primerljivi. To pa je pripomoglo k obsežnejšemu meddrždavnemu poslovanju podjetij. Področje neposrednih davkov pa ni dohitevalo sprememb računovodstva, zaradi tega so države članice še vedno bile obdavčene dvojno. Zato je EU predlagala enotno davčno osnovo, ki pa ne pomeni enotne davčne stopnje. Države članice razmišljajo v smeri sprejetja skupne konsolidirane davčne osnove za davek od dohodka prvnih oseb in v ta namen je Evropska komisija pripravila predlog o sprejetju direktive Sveta o CCCTB. Dokončna odločitev v tej smeri je ostala v rokah držav članic, EU pa je do sedaj naredila vse, da je to področje čim bolj nazorno prikazala javnosti. Kakšna bo prihodnost na področju računovodstva in davkov, si lahko vsak drugače zamišlja, zagoto pa je, da se bo nadaljeval proces harmonizacije.
Keywords: poslovna bilanca stanja, davčna bilanca stanja, načelo povezanosti, Mednarodni standardi računovodskega poročanja, Slovenski računovodski standardi, neposredni davki, skupna konsolidirana davčna osnova za davek od dohodka pravnih oseb, harmonizacija, odvisnost.
Published: 16.11.2011; Views: 1104; Downloads: 92
.pdf Full text (462,09 KB)

8.
AVTONOMNO SPREMINJANJE RAČUNOVODSKIH USMERITEV V VELIKIH SLOVENSKIH GOSPODARSKIH DRUŽBAH
Nejc Grubelnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski nalogi sem poskušal na podlagi preučevanja letnih poročil velikih slovenskih družb od leta 2008 do 2011 ugotoviti, koliko je bilo sprememb računovodskih usmeritev, kakšne vrste so bile in kakšne posledice so imele na izkaz finančnega položaja in izkaz poslovnega izida podjetja. Podjetja lahko spreminjajo računovodske usmeritve iz dveh razlogov in sicer zaradi spremembe obstoječih standardov računovodenja ali prostovoljno oz. avtonomno. Kadarkoli podjetja spreminjajo računovodske usmeritve morajo to tudi ustrezno utemeljiti in prikazati spremembe računovodskih kategorij zaradi te spremembe. Pri svojem raziskovanju sem našel v letnih poročilih desetih slovenskih družb za štiri leta (40 poročil) šest primerov avtonomnih sprememb, ki so imele vpliv na premoženjsko finančno stanje podjetja ali/ in na čisti dobiček podjetja. Spremembe računovodskih usmeritev zaradi novih Mednarodnih standardov pa niso imele vpliva na premoženjsko finančni položaj podjetij. Spremembe računovodskih usmeritev zaradi v tem času sprejetih novih Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, pa niso imele vpliva na premoženjsko finančni položaj podjetja in poslovni izid.
Keywords: Računovodske usmeritve, Avtonomno spreminjanje računovodskih usmeritev, Mednarodni standardi računovodskega poročanja Družbe, Konsolidirani računovodski izkazi, Izkaz finanančnega položaja, Izkaz poslovnega izida, Bilančna vsota Čisti poslovni izid, Sredstva, Obveznosti, Kapital
Published: 18.12.2012; Views: 1202; Downloads: 97
.pdf Full text (580,07 KB)

9.
PREIZKUS VELJAVNOSTI MODELOV ZA IDENTIFIKACIJO POROČILA REVIZORJA
Daniel Zdolšek, 2012, master's thesis

Abstract: Izsledek revidiranja računovodskih izkazov je zagotovílo revizorja, povezano z opravljenimi postopki revidiranja računovodskih izkazov revidirane družbe, ki je podano v obliki (pisnega) poročila revizorja o računovodskih izkazih, katero lahko bodisi je prilagojeno (torej takšno poročilo, da to ne vključuje mnenja brez pridržkov o računovodskih izkazih) bodisi ni prilagojeno (torej takšno poročilo, da to vključuje mnenje brez pridržkov o računovodskih izkazih). Sámo revidiranje je zbir več raznovrstnih postopkov, povezanih z revidiranjem, vključno s postopki proučevanja (analitičnimi postopki). Razlogi za možno uporabo modela, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja (kot pripomočka pri revidiranju računovodskih izkazov, povezanega s postopki proučevanja), so različni. Omogoča možnost seznanitve z (možno) revidirano družbo pri predhodnem ocenjevanju, zaznavanja možnih težavnih področij, povezanih z računovodskimi izkazi, oblikovanje pričakovanj, povezanih z računovodskimi izkazi, in tako naprej. Takšen pripomoček je tako mogoče uporabiti pri načrtovanju izvedbe revidiranja računovodskih izkazov, pri izvedbi takšnega revidiranja in ne nazadnje tudi pri nadziranju izvedenega revidiranja računovodskih izkazov. Takšen pripomoček je lahko pripomoček bodisi izvajalca revidiranja bodisi pripomoček nadzornika izvajalca revidiranja bodisi pripomoček katerekoli druge (zadostno usposobljene) osebe, katera kaže zanimanje, povezano z računovodskimi izkazi. Če obstaja pripomoček, kot je razvit model iz katerekoli izmed preteklih raziskav, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno, je pomembno, ali je takšen razvit model veljaven. Izsledki raziskave kažejo, da ni mogoče ugotoviti, ali je katerega izmed preteklih razvitih modelov iz (razpoložljivih) preteklih raziskav mogoče razvrstiti med veljavne modele, kajti glede na razpoložljive podatke, povezane s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, ni mogoče proučiti dejanske (realne) uspešnosti nobenega izmed preteklih razvitih modelov in tako tudi ni mogoče ugotoviti, kakšna je zmožnost posplošitve kateregakoli izmed preteklih razvitih modelov. Razlog, da ni mogoča takšna proučitev nobenega izmed preteklih razvitih modelov, je, da je bil v razvit pretekli model v vsaki izmed (razpoložljivih) preteklih raziskav vključen vsaj en kazalec ali/in kazalnik, za katerega podatki niso razpoložljivi v raziskavi razpoložljivih podatkih. Razpoložljivi podatki, povezani s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, pa kažejo, da je prilagoditev poročila revizorja o računovodskih izkazih pojav, katerega pojavnost je majhna. Vendarle pa, enako kot v več preteklih raziskavah, velja, da so kazalci in kazalniki skupine družb, katere imajo poročilo revizorja prilagojeno, manj ugodni kot kazalci in kazalniki skupine družbe, katerih poročilo revizorja ni prilagojeno (na primer: manjši je obseg sredstev, manjši je obseg prihodkov, večja je zadolženost, slabša je likvidnost, slabša je poslovna uspešnost in tako naprej). In nadalje, izsledki raziskave tudi kažejo, da je mogoče z zbirom različnih izbranih kazalcev in/ali kazalnikov prepoznati poročilo revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno in katero prejmejo slovenske (po velikosti) velike družbe. Več razvitih modelov logistične regresije kaže ugodno uspešnost razvitega modela glede na različna merila, katera kažejo uspešnost posameznega razvitega modela. Vsakega izmed teh modelov pa je mogoče tudi umeriti tako, da se bodisi doseže najmanjši možen obseg nepravilnih razvrstitev pri posameznem izmed razvitih modelov bodisi doseže najnižje možne celotne povprečne stroške nepravilne razvrstitve pri posameznem izmed razvitih modelov. Umerjanje kateregakoli izmed razvitih modelov je odvisno od subjektivnih (osebnih) nagnjenj uporabnika posameznega izmed
Keywords: revidiranje, revizija, revizor, letno poročilo, računovodski izkazi, poročilo revizorja, mnenje revizorja, resnicoljubna predstavitev, slovenski računovodski standardi (SRS), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja (MSR), postopki proučevanja (analitični postopki), model za prepoznavanje poročila revizorja, veljavnost razvitega modela, uspešnost razvitega modela, analiza občutljivosti, umeritev modela (nastavitev, kalibracija)
Published: 22.02.2013; Views: 1258; Downloads: 81
URL Link to full text

10.
OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNE ZNAMKE
Marko Tomanič, 2016, master's thesis

Abstract: Poslovne banke se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo s tematiko ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Posamezna podjetja, ki imajo v lasti blagovno znamko, so zaradi potreb po pridobivanju dolžniškega kapitala pripravljena v zavarovanje (v zameno pridobitve bančnega kredita) ponuditi tudi lastno blagovno znamko. Ob tako zasnovanem poslu je pomembno opredeliti predvsem tržno vrednost blagovne znamke, ki je predmet zastave, in to predvsem, kadar vrednost blagovne znamke primerjamo s tržno vrednostjo lastniškega kapitala podjetja, ki je lastnik blagovne znamke. Zraven ocene vrednosti blagovne znamke je pogosto potrebno pristopiti k ugotovitvi ocenjene tržne vrednosti lastniškega kapitala podjetja. Še posebej v primerih, kadar gre za podjetja, ki niso uvrščena v reprezentativno borzno kotacijo. Pomembno je opredeliti predvsem korelacijo med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo podjetja, saj je vrednost podjetja med drugim povezana tudi z vrednostjo njegove blagovne znamke. V raziskovalnem delu smo pristopili k oceni tržne vrednosti podjetja, nato pa še k oceni tržne vrednosti njegove blagovne znamke. Ob tem smo pri obeh ocenah vrednosti uporabili na donosu zasnovan način, vendar znotraj slednjega različne metode ocenjevanja vrednosti. Opozorili smo na diferenciacije med metodami ocenjevanja vrednosti podjetij in metodami ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja smo uporabili metodo diskontiranega denarnega toka, pri ocenjevanju vrednosti blagovne znamke pa metodo presežnega donosa in metodo oprostitve licenčnine. Na podlagi raziskovalne naloge smo ugotovili, da je lahko implicitno razmerje med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo lastniškega kapitala podjetja relativno visoko. Delež prispevka blagovne znamke k tržni kapitalizaciji podjetja lahko presega 50 % oz. povedano drugače, blagovna znamka lahko kreira več kot 50 % tržne kapitalizacije podjetja. Glede na naše ugotovitve je lahko blagovna znamka ključnega pomena pri (so)ustvarjanju tržne kapitalizacije podjetja. Tako pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk kot pri ocenjevanju vrednosti podjetij se lahko uporabljajo vsi teoretični pristopi ocenjevanja vrednosti. Vendar smo v raziskovalnem delu prišli do dognanja, da je pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk najprimernejši pristop na donosu zasnovan način. To potrjujejo številni ugledni profesorji in avtorji teoretičnih konceptov, kot tudi sama stroka ocenjevanja. Način tržnih primerjav je v praksi težko aplicirati. Pogosto gre za transakcije, ki obsegajo celoto določenega poslovnega premoženja, kar pa presega predmet v obliki blagovne znamke. V kolikor gre eksplicitno za transakcijo blagovne znamke, pa najpogosteje informacije o realiziranih transakcijah niso javno razpoložljive. Tudi nabavnovrednostni (stroškovni) način se v praksi smatra za manj uporabnega. Slednji se navezuje predvsem na zgodovinske podatke, element prihodnosti pa popolnoma izključuje. Prav tako je težko opredeliti vse poslovne stroške, ki so ključnega pomena pri ponovni ustvaritvi blagovne znamke. V raziskovalni nalogi smo prišli do ugotovitve, da sta nabavnovrednostni (stroškovni) način in način tržnih primerjav metodološka koncepta, ki ju je v praksi ocenjevanja težko konkretno aplicirati. Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Keywords: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Published: 14.09.2016; Views: 861; Downloads: 120
.pdf Full text (2,32 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica