| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Oblikovanje modela delovanja mednarodne skupnosti v državah Zahodnega Balkana za doseganje dolgoročne stabilnosti in varnosti
Janez Juvan, 2020, doctoral dissertation

Abstract: V disertaciji so opisani vzroki za nastanek vojn na območju nekdanje Jugoslavije, ki jo danes poznamo pod nazivom Zahodni Balkan in dejavniki, ki so vplivali na razvoj sovražnosti pred vojnami in posledice. Mednarodna skupnost se je reševanja predvojnih problemov lotevala z vnaprejšnjim nezaupanjem in miselnimi vzorci, ki niso ustrezali dejanskim razmeram. Hkrati so upoštevali predvsem svoje posebne interese. Vojne v devetdesetih so to nazorno pokazale. Prebivalci v regiji se pri komunikaciji v mednarodnem okolju izogibajo lastni geografski identifikaciji. Ne opredeljujejo se po nazivu Balkan zaradi vseh negativnih in slabšalnih opisov, ki so se nabrali skozi stoletja v širši mednarodni skupnosti. Mednarodna skupnost je spoznala kako so nekateri v preteklosti izvajani politični eksperimenti v regiji dosegli manj kot je bilo želeno ter se zaveda, da je potrebno najti nove mehanizme reševanja konfliktnih situacij. Evropa in širša mednarodna skupnost je prepoznala, potrebna je nova strategija za Zahodni Balkan. S politiko zapiranja meja in nenaklonjenostjo novim članicam, se ne prispeva k stabilnosti v regiji. Vključevanje novih držav iz Zahodnega Balkana v EU ni realno v prihodnjih letih. Evropska komisija resda ima napisano strategijo širjenja na Zahodni Balkan vendar realnost in odziv posameznih držav članic EU kaže nesporno dejstvo, da širitve z novimi članicami ne vidijo v istih časovnih okvirih kakor predvideva strategija. Raziskava ponuja nov model potrebnih ukrepov in prioritet, ki bi jih mednarodna skupnost morala vpeljevati v regiji v prihodnje. Raziskavo smo izvedli s primerjalno analizo že obstoječega gradiva, opravili smo daljše intervjuje s strokovnjaki, ki poznajo regijo podrobno, ter analizirali že izvedene ukrepe v svetu kot primere dobre ali slabe prakse. S sintezo v raziskavi pridobljenih podatkov smo prikazali rezultate in iz njih izpeljali ustrezne zaključke. Ukrepi novega modela lahko pripomorejo, da bodo potrebne reforme lažje izvedene. Model poudarja tudi vse tiste elemente varnosti, ki so ključni za stabilnost regije in preprečevanje konfliktov v prihodnje. Bistvo novega modela je z reformami doseči delovanje pravne države, posodobitev javne uprave, poenotenje poslovnega okolja z davčno politiko in institucijami nadzora, odpreti in zaščititi konkurenčnost delovne sile, vzpostaviti delujoče socialne, zdravstvene in pokojninske sisteme ter ustvariti pogoje za delovanje civilne družbe. Izdelati je treba proaktiven in dinamičen razvoj odnosov na ravni mednarodne skupnosti. Varnostni koncept za Zahodni Balkan mora postati načrt celotne Evrope in širše mednarodne skupnosti kot del stabilnosti širše regije. Upravljanje s konflikti, delujoče institucije v okviru pravne države in svobodne civilne družbe morajo biti uporabljene kot preventiva pred kakršnimkoli nasiljem. Nov model je ob upoštevanju lokalnih posebnosti mogoče implementirati tudi v drugih regionalnih konfliktnih območjih.
Keywords: mednarodna skupnost, varnost, Zahodni Balkan, doktorske disertacije
Published: 28.02.2020; Views: 478; Downloads: 70
.pdf Full text (2,11 MB)

2.
MIROVNE OPERACIJE OZN: ZAŠČITA CIVILISTOV NA MIROVNIH OPERACIJAH PRIMER UNAMID
Roky Györek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavil zaščito civilistov na mirovnih operacijah Organizacije združenih narodov, ki predstavljajo sodobno sredstvo sistema kolektivne varnosti s katerim se preko zaščite civilnega prebivalstva zagotavlja tudi mednarodni mir in varnost. Nalogo pa sem zaključil s predstavitvijo in analizo hibridne mirovne operacije OZN in AU v regiji Darfur (UNAMID), saj ta predstavlja eno izmed najpomembnejših operacij s področja zaščite civilistov. V sodobnem času je koncept mednarodne varnosti tesno povezan s konceptom človeške varnosti katerega temeljna elementa sta osebna varnost in varnost skupnosti, ki se zagotavljata tako, da so osebe in tudi celotne skupnosti, ki predstavljajo civilno prebivalstvo, varne pred različnimi oblikami nasilja, ki izvira bodisi iz različnih oblik oboroženega spopada bodisi iz izvrševanja oblasti s strani suverene države. Mednarodna skupnost je prav zaradi slednjih situacij razvila doktrino odgovornosti za zaščito, na podlagi katerega utemeljuje tudi pravico do humanitarne intervencije, ki jo lahko izvaja tudi v različnih oblikah mirovnih operacij. Mirovne operacije zajemajo široko paleto aktivnosti, saj so se skozi zgodovino razvile od tradicionalnih operacij, ki jih je Generalna skupščina prvič predvidela z resolucijo »Združeni za mir« in so osnovana na načelih neagresije, privolitve in nepristranskosti, do modernih mirovnih operacij, ki pri oblikovanju in izvrševanju svojega mandata niso več tako omejena z omenjenimi načeli, to pa pomeni, da so mirovne operacije postale učinkovito sredstvo za zagotavljanje zaščite civilistov. Pravni okvir današnjih mirovnih operacij, ki se nanaša na zaščito civilistov, zajema predvsem mednarodnopravne instrumente s področja mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic ter resolucije, poročila in različne druge odločitve na temo zaščite civilistov, ki jih sprejemajo Varnostni svet, generalni sekretar in številna specifična telesa Organizacije združenih narodov. Uporabljivost omenjenih virov na mirovnih operacijah pa je odvisna od številnih dejavnikov kot so na primer dejstvo obstoja oboroženega spopada in mednarodna ali interna narava konflikta. Tako se je v primeru kršitev zoper civilno prebivalstvo mednarodna skupnost odzvala tudi v primeru vojne v Sudanu. Sprva je Varnostni svet iz razloga zaščite civilistov v regiji Darfur na podlagi doktrine odgovornosti za zaščito sprejel resolucijo št. S/RES/1706, ki je bila prva resolucija s katero je Varnostni svet na podlagi omenjene doktrine nameraval ustanoviti mirovno operacijo s pooblastili za vsiljevanje miru. Čeprav je omenjena resolucija ostala le mrtva črka na papirju je mednarodna skupnost eventualno le uspela z resolucijo št. S/RES/1769 ustanoviti mirovno operacijo preko katere se še danes nudi zaščita civilistov v Darfurju. V obdobju osmih let od kdaj UNAMID obstaja pa je mednarodna skupnost pod okriljem te operacije z uporabo različnih pristopov bolj ali manj uspešno podpirala mirovne sile pri izvrševanju mandata, ki se konstantno razvija, da bi sledili tako vedno spreminjajočim se okoliščinam na terenu in v Varnostnem svetu.
Keywords: Mednarodna skupnost, mirovne operacije, operacije za ohranjanje miru, zaščita civilistov, mednarodno humanitarno pravo, mednarodno pravo človekovih pravic, Varnostni svet, Organizacija združenih narodov, hibridna mirovna operacija Organizacije združenih narodov in Afriške unije, UNAMID
Published: 23.11.2015; Views: 1003; Downloads: 153
.pdf Full text (1,36 MB)

3.
4.
MEDNARODNA SKUPNOST IN ČLOVEKOVE PRAVICE - INTERVENCIJA OZN, EU IN AU V DEMOKRATIČNI REPUBLIKI KONGO
Suzana Simonović, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavila problematiko, oz. konflikt v Demokratični republiki Kongo in sicer od leta 1960, t.j. od začetka neodvisnosti, vzroke za nastanek konflikta in vlogo mednarodne skupnosti pri reševanju le-tega. Konflikt v Demokratični republiki Kongo, je umeščen v kontekst notranjih vojn, za katere je vzrok mogoče iskati predvsem v procesu dekolonializacije in v nelegalnem izkoriščaju naravnih virov. Po več desetletjih konfliktov, diktature in gospodarskega nazadovanja, je težko pričakovati stabilizacijo tako na pravnem, socialnem in gospodarskem področju, saj se država pri samostojnih poizkusih ni izkazala, zato je za pomoč zaprosila mednarodno skupnost. OZN se je v kongovski konflikt vključila že takoj po neodvisosti države in sicer z ustanovitvijo mirovne operacije ONUC, 14. julija 1960, z Resolucijo 143. Po diktaturi Mobutu Sese Seka, sta sledili še dve državljanski vojni v 90.-ih letih prejšnjega stoletja, zato je OZN, 30. novembra 1999, z Resolucijo 1279, ustanovil mirovno operacijo MONUC, ki je na območju Konga dejavna še danes, pod spremenjenim imenom MONUSCO. EU se je v reševanje konflikta vključila leta 2003, ko je izvedla vojaško operacijo ARTEMIS, ki je bila zaključena istega leta. Leta 2004, ji je sledila civilna operacija EUPOL Kinšasa, ki jo je leta 2006 nasledila operacija EUPOL DRC, katere mandat je podaljšan do 30. septembra 2011. Naslednje leto, je EU ustanovila še eno civilno operacijo, EUSEC DRC, z mandatom do 30. septembra 2012, leta 2006 pa vojaško operacijo EUFOR DRC, ki je bila istega leta tudi zaključena. V reševanje konflikta v Demokratični republiki Kongo, se je po drugi državljanski vojni, t.j. leta 1999 vključila tudi OAE, ki je sodelovala pri podpisu mirovne pogodbe v Lusaki leta 1999 in s skupno vojaško akcijo imenovano JMC. Njena naslednica AU, samostojne akcije pri reševanju konflikta v Demokratični republiki Kongo še ni izvedla, je pa izvajala opazovalne aktivnosti, pri podpisovanju premirij in ob izvedbi volitev leta 2006, sklicevala sestanke vseh udeležencev konflikta, tako na strani sprtih strani, kot na strani mednarodne skupnosti in večkrat poudarila podporo mirovni operaciji MONUC. Demokratična republika Kongo, je prostovoljno podpisala in ratificirala številne pogodbe o človekovih pravicah, vključno z Rimskim statutom mednarodnega kazenskega sodišča, kar je privedlo do napredka, vsaj na nivoju kazenskega pregona storilcev, najhujših zločinov zoper človečnost. Med njimi je tudi vodja upornikov Thomas Lubanga Dyilo, prvi obtoženec pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki mu sodijo zaradi zločinov, storjenih na območju Demokratične republike Kongo.
Keywords: mednarodna skupnost, intervencija, uporaba sile, mirovne operacije, človekove pravice
Published: 24.03.2011; Views: 2171; Downloads: 295 
(1 vote)
.pdf Full text (656,17 KB)

5.
6.
7.
Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica