| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DELAVEC INVALID
Tomaž Kos, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so predstavljene pravice delovnih invalidov v slovenski zakonodaji. Za lažje razumevanje teh pravic so predstavljeni tudi mednarodni dokumenti, ki so vplivali na obstoječo slovensko zakonodajo. S strani Slovenije so bile podpisane in ratificirane številne mednarodne konvencije, ki imajo velik pomen na položaj delavcev invalidov. Tako so pravice invalidov, pod okriljem prepovedi diskriminacije, urejene v nekaterih temeljnih aktih Organizacije Združenih Narodov in Sveta Evrope. Prepoved diskriminacije in s tem uveljavljanje načela enakih možnosti predstavlja temelj mednarodne ureditve pravic invalidnih delavcev. Zakonodaja Slovenije mora biti usklajena z zakonodajo Evropske skupnosti. Tako ima pomembno vlogo glede urejanja položaja delavcev invalidov tudi Evropska Unija, saj dopolnjuje in izpopolnjuje nacionalne ukrepe, obenem pa s posameznimi ukrepi ustvarja pogoje za nadaljnji napredek.
Keywords: delavec invalid, pravice, invalidnost, prepoved diskriminacije, Organizacija združenih narodov, Mednarodna organizacija dela, Svet Evrope, Evropska unija, slovenska zakonodaja
Published: 05.01.2010; Views: 1881; Downloads: 222
.pdf Full text (512,89 KB)

2.
Pravice iz invalidskega zavarovanja - neskladnost 2. in 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 z Ustavo Republike Slovenije
Primož Bele, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija je socialna država, kar je navedeno v drugem členu Ustave Republike Slovenije1. Upoštevajoč navedeno, prvi odstavek 50. člena Ustave RS zagotavlja državljanom pravico do socialne varnosti, pod pogoji, ki jih določa zakon. Naveden člen Ustave RS obvezuje državo, da z zakonom uredi obvezna socialna zavarovanja, torej tudi invalidsko zavarovanje. Država je dolžna zagotoviti delovanje invalidskega zavarovanja, kar je storila z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1. Ustava prepušča zakonodajalcu, da v zakonu določi vsebino in obseg človekovih pravic. Vendar zakonodajalčeva normativna dejavnost ni neomejena. Ko gre za človekove pravice so le-te zaščitene z Ustavo RS. V diplomskem delu je prikazan nedopusten poseg v človekove pravice. ZPIZ-1 namreč nekaterim kategorijam zavarovancev odreka pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja v primeru nastanka invalidnosti III. kategorije, samo zaradi njihovega statusa.
Keywords: Ključne besede: socialna varnost, človekove pravice, Ustava RS, invalidsko zavarovanje, III. kategorija invalidnosti, samozaposleni, kmetje, brezposelne osebe, Ustavno sodišče, Mednarodna organizacija dela
Published: 17.12.2012; Views: 2160; Downloads: 680
.pdf Full text (714,19 KB)

3.
Pravice in obveznosti pomorščakov pri zaposlitvi
Renata Hodošček, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Delo pomoščakov, zaradi narave dela in specifike pomorskega prava, predstavlja posebno področje v delovnem pravu in delovno pravnih razmerjih. Pomorsko pravo je na podlagi različnih običajev ter zakonov močno unificirano in realativno enako veljavno na globalnem nivoju. Pomorščake lahko štejemo kot poseben poklic, ki se od drugih razlikuje po zahtevi za neprekinjeno prisotnost pri delu, po izpostavljenosti nepredvidenim vremenskim razmeram in morskim pogojem ter po pogojenosti različnim administrativnim in birokratskim ureditvam različnih držav. Iz teh razlogov so se mednarodne organizacije, kot so Mednarodna organizacija dela in Mednarodna pomorska organizacija, močno borile za enotno in ozko delovno pravno ureditev položaja pomorščakov in za njihove pravice iz delovno pravnih razmerji. Skozi ureditev Pomorskega zakonika in ratifikacije mednarodnih konvencij, je tudi Republika Slovenija svoje pomorsko pravo približala in izenačila z mednarodnimi pravnimi akti, veljavnimi na vseh morjih ter tako uredila in omogočila pravice in pogoje za opravljanje tega specifičnega poklica.
Keywords: pomorsko pravo - zaposlovanje pomorščakov - socialne pravice pomorščakov - Mednarodna organizacija dela (MOD) – Mednarodna pomorska organizacija (IMO) - Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu (MLC) - Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, pooblastilih in opravljanju straže pomorščakov (STCW) - pogodba o zaposlitvi pomorščakov
Published: 18.11.2016; Views: 416; Downloads: 57
.pdf Full text (1,44 MB)

4.
Mednarodni standardi dela v luči 100-letnice Mednarodne organizacije dela
David Grabnar, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava mednarodne standarde dela, ki jih sprejema Mednarodna organizacija dela, in sicer v času stoletnice njenega obstoja. Mednarodna organizacija dela je v stoletju obstoja odigrala bistveno vlogo na področju ustvarjanja mednarodno delovno pravnih norm s ciljem zagotavljanja socialne pravičnosti za delavce širom sveta. Mednarodni standardi dela v obliki konvencij in priporočil služijo harmonizaciji oziroma unifikaciji sprejetih norm na področjih držav članic Mednarodne organizacije dela, ki te konvencije ratificirajo in implementirajo v svoj nacionalni pravni red. Skozi zgodovino je Mednarodna organizacija dela s sprejemanjem konvencij in priporočil dosegla ogromno na področju minimalnih pravic delavcev na globalni ravni, učinki teh prizadevanj pa so na dejanski ravni ustvarili ugodnejši položaj za delavce predvsem glede minimalnih delavskih pravic, kot so delovni čas, letni dopust, minimalno plačilo za delo, prepoved prisilnega dela in dela otrok itd. Mednarodna organizacija dela je skozi obdobje obstoja premostila številne krize, se do neke mere tudi preoblikovala in še danes velja za glavnega varuha delavskih pravic na globalni ravni. V času stoletnice pa vpliv Mednarodne organizacije dela vsaj na prvi pogled slabi in to v času, ko delavcem po vsem svetu oziroma kar svetovnemu trgu dela, grozijo faktorji kot so avtomatizacija, robotizacija, razvoj umetne inteligence, klimatske spremembe, neenakost in še bi lahko naštevali. Omenjeni faktorji bodo definitivno spremenili svet dela kot ga poznamo danes, Mednarodna organizacija dela pa si ob zavedanju teh sprememb zadaja visoke cilje za nadaljnje delovanje. Zagotovitev dostojnega dela kot 8. cilja v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj je definitivno eden takšnih ciljev, ki pa bo za samo izvedbo terjal sprejetje potrebnih instrumentov, kot tudi ratifikacijo le-teh s strani držav članic organizacije in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Avtor želi z magistrskim delom bralcu predstaviti trenutno aktualno stanje na področju mednarodnih standardov dela, in sicer predvsem glede sprejemanja konvencij in ratifikacije le-teh, kot tudi izvajanjem nadzora nad ratificiranimi konvencijami s strani Mednarodne organizacije dela. V kolikor je namreč moč pritrditi pojavu slabenja vpliva Mednarodne organizacije dela na omenjenih področjih, upoštevaje tendence določenih držav po odstopu od že ratificiranih konvencij, vse navedeno predstavlja neugodno pozicijo Mednarodne organizacije dela. Natančneje je glede ratifikacije konvencij in spoštovanjem zavez napram Mednarodni organizaciji dela obravnavana Republika Slovenija, glede istega vprašanja pa so predstavljene še določene druge države članice Mednarodne organizacije dela. Z analizo je osvetljeno trenutno dejansko stanje in trendi ratifikacij konvencij in samega izvajanja ratificiranih institutov v praksi. Poseben del magistrskega dela obravnava rešitve, ki bi utegnile predstavljati odgovor na opisano problematiko nadaljnjega razvoja mednarodnega delovnega prava.
Keywords: Mednarodna organizacija dela, mednarodni standardi dela, mednarodno delovno pravo, dostojno delo, prihodnost dela.
Published: 20.12.2019; Views: 82; Downloads: 7
.pdf Full text (767,65 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica