1. Pristopi medicinske sestre - manager pri obvladovanju odklonov in krepitvi kulture varnosti v sistemu kakovosti v zdravstveni dejavnostiTia Zagernik, 2024, master's thesis Abstract: Odkloni v zdravstvu predstavljajo velik problem, ki lahko pri bolnikih vodijo v pojav zdravstvenih komplikacij, invalidnosti ali smrti in pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene obravnave. Namen zaključnega dela je bil raziskati pristope MS – manager pri obvladovanju odklonov v zdravstveni dejavnosti in njihovo vlogo pri gradnji kulture varnosti.
Metode: Izvedli smo pregled literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Cochrane Library in dodatno z Google Scholar. Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo ter metode kompilacije, analize in sinteze. Z JBI in MMAT ocenjevalnima lestvicama smo podali kritično oceno člankov. Za prikaz sistematičnega pregleda literature smo uporabili PRISMA diagram.
Rezultati: V pregled in analizo smo vključili 8 člankov - glede na hierarhijo dokazov smo 1 članek umestili v prvi nivo, 2 članka v četrti nivo, 3 v peti nivo in 2 v sedmi nivo. Vsi članki potrjujejo, da je MS – manager, poleg organiziranja ZN in neposrednega dela z bolniki, vpeta v številne aktivnosti, katerih skupni imenovalec je varna in kakovostna oskrba bolnikov, usmerjena k minimiziranju odklonov in njihovih negativnih posledic.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da MS – manager z zagotavljanjem zadovoljivih delovnih pogojev, organiziranjem ZN, standardizacijo dela, odpravljanjem odstopanj, vzpodbujanjem izobraževanja, nudenjem podpore zaposlenim, idr., deluje v vsakodnevni praksi ZN, pri čemer se nenehno sooča z varnostnimi vprašanji in vprašanji, povezanimi s kakovostjo zdravstvene obravnave bolnikov.
Keywords: Medicinska sestra – manager, varnostni odklon, kultura varnosti, kakovost v zdravstvu, management
Published in DKUM: 21.01.2025; Views: 0; Downloads: 91
 Full text (1,11 MB) |
2. Medicinska sestra manager in vodenje klinične ustanoveTajda Ropič, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Dober vodja se zaveda pomena vodenja in tega, da mora veščine dobrega vodenja ves čas razvijati kot odgovor na hitro spreminjajoči se sodobni svet. Na vseh področjih velja, da so odnosi pri delu, zadovoljstvo zaposlenih, njihov položaj in počutje odvisni od vodje. Namen magistrskega dela je predstaviti management, naloge in vloge managerja, karakteristike managerja ter ugotoviti, kdo je lahko uspešni vodja velike organizacije.
Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativno raziskovalna metoda dela. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Anketiranje je potekalo anonimno. Uporabljen je bil validiran vprašalnik Multifactor leadership questionnaire – MLQ 5X. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa Microsoft Excel in programa IBM SPSS Statistics 20. Uporabili smo deskriptivno in inferenčno statistiko. V okviru metod sklepne statistike smo uporabili statistična testa (χ2 test in t-test ) za preverjanje zastavljenih hipotez.
Rezultati: V raziskavo smo zajeli 60 anketirancev, od tega 20 tehnikov zdravstvene nege, 20 diplomiranih medicinskih sester, 10 pomočnikov/pomočnic strokovne vodje zdravstvene nege oddelka ter 10 strokovnih vodij zdravstvene nege oddelka. Po analizi smo ugotovili, da glede na organizacijski nivo zaposlenih ne prihaja do statistično značilnih razlik pri ocenjevanju vodje, da na delovnem mestu prihaja do vedno manj razlik ter da zaposleni pri svojih vodjih zaznavajo vedno več inspiracijskega motiviranja in pogojnega nagrajevanja.
Razprava in sklep: Management in vodenje nista enakovredna pojma, saj je vodenje kot najpomembnejši element poleg načrtovanja, organiziranja in kontroliranja sestavni del managementa. Nikakor ne moremo trditi, da so vsi vodje tudi managerji ali managerji vodje.
Keywords: management, organizacija, zdravstvena nega, vodstvo, klinična ustanova, medicinska sestra manager
Published in DKUM: 19.11.2021; Views: 1242; Downloads: 205
Full text (922,36 KB) |
3. Motivacija negovalnega tima na delovnem mestuEva Slatinšek, 2020, master's thesis Abstract: Uvod: Motivacija medicinskih sester je pomembna za kakovostno zdravstveno nego, kot tudi za razvoj organizacije in sledenje viziji. Nanjo vplivajo mnogi dejavniki in le individualen pristop managerjev omogoča prepoznavanje težav in iskanje rešitev. Namen naloge je bil preučiti motivacijo in motivacijske dejavnike negovalnega tima na delovnem mestu.
Metode: V teoretičnem delu raziskave je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem pa kvantitativna, kjer smo uporabili vprašalnik. Empirični del raziskave je bil izveden v domu starostnikov v Avstriji. Uporabili smo priložnostni vzorec, sodelovalo je 82 medicinskih sester. Rezultate smo statistično obdelali s programom SPSS 20.0.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni motivirani predvsem z notranjimi motivacijskimi dejavniki (osebni razvoj, zadovoljstvo ob opravljanju dela, uspeh in učenje novih stvari). Spearmanov koeficient korelacije je pokazal pozitivno statistično povezavo med notranjimi motivacijskimi dejavniki in zadovoljstvom pri delu ter zunanjimi dejavniki in oceno vodje. S T-testom za enostranski vzorec je bilo ugotovljeno, da jih ne motivirajo denarne nagrade. Kruskal-Wallis test je pokazal, da med zaposlenimi različnih starosti ne obstajajo razlike v motivaciji.
Razprava in sklep: Medicinske sestre izkazujejo povprečno motivacijo, kar sovpada s podobnimi raziskavami. Kot pomemben element je treba omeniti tudi njihovo zadovoljstvo z vodilnimi. Prihodnje raziskave bi lahko bile usmerjene v razlike med motivacijo v različnih zdravstvenih organizacijah in med medicinskimi sestrami različnih narodnosti.
Keywords: medicinska sestra, zadovoljstvo, manager, motivacijske teorije, nagrade
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 1257; Downloads: 251
Full text (913,87 KB) |
4. Enodnevna obravnava bolnika pri operaciji dimeljske kile v lokalni anesteziji in pomen informiranja širše javnostiGabrijela Hafner, 2011, undergraduate thesis Abstract: Operacije kile sodijo med najpogostejše trebušne operacije, saj ima to težavo skoraj vsak osmi moški. Kile je mogoče operirati v lokalni, regionalni ali splošni anesteziji. Lokalna anestezija pomeni bistveno nižji strošek kot splošna in omogoča stik z bolnikom med operacijo. Nedvomno pa je mogoče tudi v Sloveniji z racionalnejšim ravnanjem na nacionalni ravni zmanjšati celotne stroške zdravljenja dimeljskih kil. Uporabljati je potrebno sodobne operativne metode, ker so tako stroški ozdravitve kile manjši.
Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Kot instrument raziskave pa smo uporabili anketni vprašalnik. Za obdelavo podatkov, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo uporabili statistično metodo frekvenčne porazdelitve posameznih odgovorov na celotni vzorec. Rezultate smo predstavili v odstotkih in jih ponazorili z grafi. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo bolnikov z enodnevno obravnavo, zakaj so se odločili za poseg v lokalni anesteziji, njihove težave po odpustu iz Dnevne bolnišnice, mnenje o telefonskem klicu medicinske sestre pred in po posegu in ugotoviti motiviranost bolnikov po dodatnem izobraževanju pred operacijo. Ugotovili smo, da so bolniki z enodnevno obravnavo zadovoljni, saj bi se jih 82 % ponovno odločilo za poseg v lokalni anesteziji. Glavni razlog odločitve za ta poseg je enodnevna hospitalizacija. Največjo težavo bolniki prvi dan po odpustu iz bolnišnice navajajo bolečino. Njihovo zadovoljstvo potrjujeta telefonska klica medicinske sestre pred in po posegu. Ugotovili smo 55 % motiviranost anketiranih bolnikov po dodatnem izobraževanju pred operacijo. Po oceni bolnikov ugotavljamo dobro informiranost pred operativnim posegom, njihovo zadovoljstvo s poučevanjem na oddelku Dnevne bolnišnice ter s telefonskim pogovorom z medicinsko sestro- koordinatorko zdravljenja pred in po posegu.
Keywords: dimeljska kila, lokalna anestezija, bolnik, medicinska sestra-case manager, Dnevna bolnišnica, obveščanje javnosti, klinična pot.
Published in DKUM: 04.08.2011; Views: 6056; Downloads: 729
Full text (6,95 MB) |
5. |
