Search the digital library catalog

Abstract: V Sloveniji poteka razprava o evtanaziji, ki je osredotočena predvsem na etično in pravno odgovornost zdravnikov. Poznavanje etično pravno-formalnih stališč medicinskih sester do evtanazije na bolnišnični ravni je lahko pokazatelj pristojnim odločevalcem, katere zakonske predpise je treba sprejeti, da ohranijo stabilen in učinkovit javno zdravstveni sistem, katerega najštevilčnejši deležnik je zdravstveno-negovalni kader. Namen magistrskega dela je raziskati stališča medicinskih sester v povezavi z evtanazijo in ugotoviti, ali bi medicinske sestre uveljavljale ugovor vesti. Na osnovi izmerjenih stališč zaposlenih anestezijskih medicinskih sester bi predlagali ukrepe, ki bi lahko vplivali na organizacijo ali udejanjanje evtanazije. Na osnovi teoretičnih izhodišč in predhodnih tujih raziskav je bil izdelan anketni vprašalnik, v katerega je bila vključena celotna populacija anestezijskih medicinskih sester iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pridobljene odgovore smo prenesli v programsko orodje za zahtevnejše analize SPSS® Statistics, kjer smo podatke statistično analizirali z ustreznimi statističnimi testi z izbrano stopnjo značilnosti pri 0,05 in jih s teoretičnimi spoznanji z našimi ugotovitvami povezali v celoto. Najvišja raven strinjanja je bila zabeležena pri trditvi, da ima človek pravico odločati o svoji smrti in da je evtanazija humana metoda pomoči bolni osebi. Anestezijske medicinske sestre so sicer v povprečju bližje verjetnosti, da bi sodelovanje pri evtanaziji izzvalo moralno sporen odnos, ki lahko vodi v konflikt interesov, vendar bi se v povprečju manj verjetno odločile za uveljavitev ukrepa ugovora vesti. A v primeru odločanja ali delovanja v javni matični bolnišnici ali v organizaciji za evtanazijo, bi sodelovanje odklonilo več kot polovica medicinskih sester oziroma skoraj vse, če izvajanje evtanazije ne bi bilo v interesu javnega zavoda. Mnenje medicinskih sester o uveljavitvi ugovora vesti v primeru uzakonitve evtanazije glede na starost in religijo v povprečju ni značilno odstopalo, medtem ko je bila glede na spol prepoznana statistično značilna razlika. Pri preverjanju obstoja povezanosti med izraženimi stališči smo s Pearsonovim koeficientom korelacije pri dveh raziskovalnih vprašanjih zaznali zmerno linearno povezanost. Povezava med izvajanjem dela v organizaciji za evtanazijo in stopnjo religije medicinskih sester pa ni bila statistično dokazana. Raziskava je pokazala, da so medicinske sestre pri anesteziji na splošno prepričane, da bi jih sodelovanje pri evtanaziji vodilo v moralno sporen odnos in v konflikt interesov, vendar v času javne razprave v Sloveniji na splošno odobravajo evtanazijo in pravico odločanja posameznika o svoji smrti, kar kažejo tudi druge primerljive raziskave. Zavedajo se, da bi sodelovanje pri evtanaziji lahko povzročilo moralne dileme ali občutke krivde. Poleg tega se medicinske sestre sprašujejo, ali bi takšno dejanje povzročilo kršenje kodeksa etike v zdravstveni negi, ki je, kot kaže, predvsem pri zelo vernih medicinskih sestrah usmerjeno k ugovoru vesti. Anketirane medicinske sestre bi bile v majhnem deležu pripravljene sprejeti sodelovanje v slovenski organizaciji za evtanazijo, vendar le pod pogojem, da pridobijo ustrezno soglasje delodajalca. Raziskava kaže, da anketirane medicinske sestre dobro poznajo področje obvladovanja bolečine, toda primanjkuje jim znanja pri oskrbi bolnikov ob koncu življenja. Spoznanja na osnovi evtanazije kažejo, kako lahko na zdravstveno-negovalnem področju pride do navzkrižja vrednot, kjer se mora ravno ugovor vesti v zdravstvu obravnavati drugače, saj morajo medicinske sestre, ki se v kliničnem okolju srečujejo s potrebami celotne družbe, ohraniti to pravico. V nasprotnem primeru lahko sodelovanje pri evtanaziji medicinske sestre privede v obup in odločitve, da zapustijo svojo profesijo.
Keywords: anestezijska medicinska sestra, evtanazija, ugovor vesti, konflikt interesov, etika
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 12
Full text (2,85 MB)

Abstract: Uvod: Skrb za paciente, ki nenadoma in nepričakovano umrejo na urgenci, lahko za zaposlene zdravstvene delavce, tudi medicinske sestre, predstavlja velik psihični in čustveni izziv. Neobvladovanje takšnih izzivov lahko med medicinskimi sestrami povzroči frustracijo, nezadovoljstvo, zmanjšano kakovost življenja ter nenazadnje tudi čustvene, fizične in psihične bolezni. Metode: Izvedli smo pregled literature v tujih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE, Web of Science in v ScienceDirect. Potek pregleda literature smo prikazali s PRISMA diagramom poteka. Moč dokazov smo presojali s hierarhijo dokazov. Izvedli smo kritično oceno člankov po JBI ocenjevalna orodja. Uporabili smo deskriptivni pristop in vsebinsko analizo. Rezultati: V podatkovnih bazah smo na podlagi izbranega iskalnega niza identificirali skupno 2582 raziskav, v končni izbor pa vključili 4 relevantne tematsko ustrezne raziskave. Izpostavili smo glavno kategorijo: izkušnje medicinskih sester ob skrbi za umrle paciente na urgenci, znotraj katere smo izoblikovali naslednje podkategorije: okolijske in organizacijske ovire, čustveno dojemanje smrti in ključni elementi oskrbe. Ozirajoč se na kritično oceno kakovosti smo tri raziskave ocenili z zmerno oceno kakovosti, eno raziskavo pa z visoko oceno kakovosti. Razprava in zaključek: Skrb za odrasle paciente, ki umrejo na urgenci, predstavlja težek in zahteven vidik dela v zdravstveni negi. Medicinske sestre na urgenci si želijo zagotavljati visokokakovostno oskrbo umirajočim pacientom in njihovim družinam.
Keywords: smrt, medicinska sestra, percepcija, izkušnje, urgenca
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 84; Downloads: 40
Full text (1,08 MB)

Abstract: V diplomskem delu bomo opisali zdravstveno nego bolnika z gastrostomo, s poudarkom na obdobju pred in pop posegu, anatomijo prebavil, fiziologijo prebavil ter patologijo prebavil. ki je vezana na gstrostomo. Opisali bomo tudi različne tehnike vstavitve gastrostome in indikacije za njeno vstavitev, različne tehnike hranjenja po gastrostomi in možne komplikacije. V nadaljevanju diplomskega dela bomo opredelili nekaj najpogostejših negovalnih diagnoz, ki so tipične za obdobje pred in po posegu, ter poudarili vlogo medicinske sestre.
Keywords: gastrostoma, enteralno hranjenje, medicinska sestra
Published in DKUM: 29.05.2024; Views: 183; Downloads: 15
Full text (2,21 MB)

Abstract: Uvod: Komunikacija med medicinsko sestro in pacientom je ključ do dobrega in kakovostnega dela, boljšega počutja in hitrejšega okrevanja pacientov. Operativni poseg pacientu predstavlja stres, strah in bolečino. Namen zaključnega dela je raziskati pomen komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo sistematično pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo na temo pomena komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom. Literaturo smo iskali v mednarodno priznanih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Rezultati: Od pridobljenih 544 raziskav smo glede na primernost v analizo vključili deset člankov. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize, izbrali tri podkategorije in iz njih oblikovali proste kode. Razprava in sklep: Predoperativna komunikacija se je izkazala za zelo pomembno, saj se med medicinsko sestro in pacientom vzpostavi zaupljiv odnos, ki pomaga pacientu k boljšemu psihičnemu počutju in razumevanju procesa, kar posledično vodi do boljše pripravljenosti pacienta na operativni poseg, njegovega hitrejšega okrevanja in medsebojnega sodelovanja.
Keywords: komunikacija, medicinska sestra, pacient, operativni poseg
Published in DKUM: 22.04.2024; Views: 320; Downloads: 71
Full text (654,30 KB)

Abstract: Diplomirana medicinska sestra izvaja zdravstveno-vzgojno delo, še posebej pri nosečnicah, kjer je pomembno, da jim predstavi zdrav življenjski slog ter težave, ki jih prinaša nezdrav življenjski slog. Kajenje predstavlja vzrok za široko problematiko težav, ki nastanejo kot posledica zavestne razvade. Kajenje povzroča odvisnost, resna obolenja in tudi škodljivo vpliva na plod v nosečnosti. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1ka. Pri analizi podatkov smo izvedli opisno statistiko. Rezultate smo predstavili v obliki grafov. V naši raziskavi smo ugotovili, da je od 162 anketiranih nosečnic 52 % kadilk, škodljivih vplivov kajenja se zaveda 96,1 % anketirank, kljub temu pa jih 62,7 % ne preneha s kajenjem med nosečnostjo. Ugotovili smo tudi, da večina nosečnic, ki kadijo, poskuša zmanjšati vnos tobaka med nosečnostjo v primerjavi s številom pokajenih cigaret pred zanositvijo. Diplomirane medicinske sestre s pomočjo dobre negovalne anamneze nosečnic in z dokazi podprto zdravstveno nego ugotavljajo pojavnost in pogostost kajenja pri njih. Izobražujejo nosečnice glede zdravega življenjskega sloga, škodljivih vplivov kajenja na plod, svetujejo prenehanje kajenja med nosečnostjo in v času dojenja.
Keywords: razvada, diplomirana medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo, nosečnica
Published in DKUM: 22.03.2024; Views: 436; Downloads: 102
Full text (1,31 MB)