1. Aktivnosti medicinske sestre pri odpustu pacienta po poškodbi ledvenega dela hrbteniceMateja Grobelšek, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo opisali aktivnosti medicinske sestre pri pripravi na odpust pacienta po poškodbi ledvenega dela hrbtenice tekom hospitalizacije in na dan odpusta ter vključevanje svojcev skozi hospitalizacijo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti katere negovalne diagnoze se pojavijo pri pripravi pacienta na odpust in kakšno vlogo imajo svojci pri pripravi na odpust pacienta. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in vključili izbrano literaturo. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. Izvedli smo študiji primera. S pomočjo intervjuja in vprašalnika glede na 11 funkcijskih vzorcev po Marjory Gordon, smo izpostavili negovalne diagnoze. V študiji primera je sodelovala pacientka s poškodbo ledvenega dela hrbtenice s pridruženo poškodbo leve goleni.S pomočjo študije primera smo prišli do ugotovitve, da ima vključevanje svojcev pri načrtovanju odpusta veliko vlogo ter, da je pomembno njihovo vključevanje že pri sprejemu in tekom hospitalizacije. Pri obravnavani pacientki smo ugotovili osem negovalnih diagnoz, ki so nam pomagale, da smo izdelali načrt zdravstvene nege in s tem pacienta ter njegove svojce še bolje pripravili na sam odpust. Vsaka poškodba in sprejem pacienta v bolnišnico zanj in za svojce predstavlja stres. Zato je pomembno, da jih vključimo v zdravstveno vzgojni proces že ob sprejemu in jih tekom hospitalizacije spodbujamo, motiviramo in jih tako postopoma pripravimo na odpust. Veliko vlogo igra dobra komunikacija tako v timu, kot z pacientom in njegovimi svojci. Keywords: Zdravstvena nega, padec, svojci, načrtovanje, Marjory Gordon, negovalne diagnoze. Published in DKUM: 29.01.2020; Views: 1422; Downloads: 369
Full text (523,70 KB) |
2. Kakovost življenja odrasle osebe odvisne od benzodiazepinovValerija Galun, 2019, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Benzodiazepini so učinkovita zdravila za zdravljenje nespečnosti in anksioznosti, vendar se pogosto uporabljajo preko priporočenih časovnih okvirjev zdravljenja, kar vodi v odvisnost od benzodiazepinov. Kronična uporaba benzodiazepinov lahko povzroča kognitivne motnje, padce, prometne nesreče, odvisnost in toleranco. Z raziskavo smo želeli ugotoviti učinke benzodiazepinov na kakovost življenja.
Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno raziskovanje s pomočjo polstrukturiranega intervjuja s pacientom odvisnim od benzodiazepinov in izvedli študijo primera.
Rezultati: Ugotovili smo, da odvisnost od benzodiazepinov slabša kakovost življenja. Vpliva predvsem na spanje, kognitivne funkcije, mobilnost, socialne stike in povzroča težave s spolnostjo. Odvisnost od benzodiazepinov povzroča depresijo, strah, težave s spominom, pozornostjo, apatijo in nervozo.
Zaključek: Odvisnost od benzodiazepinov vpliva na kakovost življenja. Še večjo škodo povzroči uživanje benzodiazepinov skupaj z alkoholom. V veliko primerih je krivec za pojav odvisnosti prekomerno predpisovanje benzodiazepinov. Zato menimo, da je potrebno uvesti večji nadzor nad samim predpisovanjem benzodiazepinov in prav tako ob tem ozaveščati paciente o pravilni rabi in škodljivosti benzodiazepinov. Keywords: Tablete, toleranca, študija primera, negovalni problemi, Marjory Gordon. Published in DKUM: 15.05.2019; Views: 1473; Downloads: 202
Full text (429,23 KB) |
3. Življenje pred in po transplantaciji srcaLara Strniša, 2018, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča:Opisali smo transplantacijo srca, potek operacije in predvsem spremembe v življenju pacienta. Zanimal nas je predvsem vpliv transplantacije srca kakovost življenja pacienta. Namen zaključnega dela je opisati življenje pred in po transplantaciji srca.
Metodologija:Deskriptivno metodo smo uporabili za teoretični del,v raziskovalnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija. Vprašalnik za intervju smo sestavili s pomočjo 11 funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon inglede na ugotovljene potrebe po zdravstveni negi smo izpostavili negovalne diagnoze. Obravnavali smo enega pacienta s presajenim srcem.
Rezultati:Ugotovitve v študiji primera so pokazale, da se je kakovost življenja po presaditvi srca znatno izboljšala na vseh ravneh. Izpostavilismo 6 negovalnih diagnoz. Pacient je po transplantacijiokreval brez težav ali posebnosti in je sedaj, v času obravnavev zelo dobrem psiho-fizičnem stanju.
Sklep:Po transplantaciji srca se je življenje pacienta občutno spremenilo na bolje. Vloga medicinske sestre v času po operaciji je zelo pomembna, saj zajema poučevanje pacientov in njihovih svojcev, spremljanje pacienta pri okrevanju in spodbujanje k gibanju ter zdravemu načinu življenja. Keywords: življenje, spremembe, negovalne diagnoze, medicinska sestra, Marjory Gordon, presaditev srca Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 2036; Downloads: 294
Full text (612,38 KB) |
4. Kakovost življenja pacienta z globoko možgansko stimulacijoSabina Žele, 2018, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Opisali smo globoko možgansko stimulacijo, kdaj in za kaj se uporablja. Pozanimali smo se tudi kako je z globoko možgansko stimulacijo v Sloveniji ter preučili zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri pacientu z globoko možgansko stimulacijo in kakovost življenja.
Metodologija: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela, kjer smo uporabili vso razpoložljivo literaturo. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodologiji. S pomočjo 11 funkcionalnih vzorcev Marjory Gordon smo sestavili vprašalnik za intervju na podlagi katerega smo postavili negovalne diagnoze. Obravnavali smo enega pacienta z diagnosticirano distonijo, ki ima globoko možgansko stimulacijo.
Rezultati: V študiji primera smo prišli do ugotovitev, da je pri pacientu izginila bolečina ampak so se pojavili drugi, novi simptomi. Postavili smo več negovalnih diagnoz. Uporaba programatorja pacientu ne dela težav. Globoka možganska stimulacija pri ustrezni izbiri pacienta vpliva dobro na kakovost življenja.
Sklep: Življenje po globoki možganski stimulaciji se spremeni in v večini primerov pozitivno vpliva na kakovost življenja. Ključno vlogo ima medicinska sestra pri poučevanju pacientov in svojcev. Keywords: globoka možganska stimulacija, programator, nevrostimulator, negovalne diagnoze, Marjory Gordon, medicinska sestra. Published in DKUM: 28.03.2018; Views: 2630; Downloads: 541
Full text (463,34 KB) |
5. Obravnava bolnika s fibromialgijoZofija Švarc, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Fibromialgija je pogosta in kompleksna bolezen, ki povzroča bolečino in občutljivost na dotik. Značilno za to bolezen je, da bolečina ni kostantna in se seli po telesu. Skupaj z drugimi simptomi vpliva na ljudi psihično, fizično in socialno. Posebnost pri tej bolezni je tudi ta, da jo zdravniki težko diagnosticirajo, saj ne obstajajo nobeni testi, preiskave, ki bi natanko potrdile bolezen oziroma diagnozo. Namen raziskave je ugotoviti vpliv fibromialigije na bolnika ter s pomočjo študije primera ugotoviti potrebo po zdravstveni negi bolnika s fibromialgijo
Metodologija raziskovanja: Za opredelitev teoretičnih stališč smo uporabili domačo in predvsem tujo strokovno literaturo. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo študijo primera, kjer smo uporabili polstrukturiran intervju v katerega je bila vključena bolnica s fibromialgijo. Bolnica s fibromialgijo je bila obravnavana po modelu Marjory Gordon, ki temelji na enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja.
Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili naslednje negovalne diagnoze: neučinkovita zaščita; obstipacija, občasna; urin, funkcionalna inkontinenca; aktivnosti, nezmožnost za telesno aktivnost (I. stopnje); utrujenost; spanje, motnje spanja; bolečina, kronična (bolečina, ki se seli po celotnem telesu); koncentracija, pomanjkljiva; spomin, nepopoln in seksualna disfunkcija.
Sklep: Fibromialgija prizadene vedno več ljudi, ne glede na starost. Kaj pa je natančen vzrok naraščanja bolezni, pa še ni povsem znano. Prav tako, pa ima bolezen velik vpliv na kakovost bolnikovega življenja, saj v veliki meri vpliva na fizično, psihično in družbeno izolacijo bolnika. Zato je pomembno, da imajo medicinske sestre pri obravnavi bolnika predvsem empatični in razumevajoč odnos, da bolnik ohrani svoje dostojanstvo. Keywords: fibromialgija, kronična bolečina, aktivnosti zdravstvene nege, Marjory Gordon, študija primera. Published in DKUM: 20.07.2017; Views: 3729; Downloads: 559
Full text (695,96 KB) |
6. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SPONDILOLISTEZOKlavdija Paradiž, 2013, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je opisati obravnavo pacienta s spondilolistezo pred in po operativnem posegu ter opisati vlogo medicinske sestre. Spondilolisteza je posledičen zdrs vretenca naprej ali nazaj, kjer lahko privede do močnih bolečin in omejitev pri vsakodnevnem gibanju. V teoretičnem delu je predstavljena spondilolisteza in vzroki za njen nastanek, vrste spondilolistez, klinični pregledi in diagnostične preiskave ter celostna obravnava pacienta pred operacijo in po njej. V raziskovalnem delu smo obravnavali pacienta s spondilolistezo pred in po operacijskem posegu. Obravnava je potekala po enajstih funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon. Obravnavali smo pacienta v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Podatke smo zbrali s pomočjo intervjuja s pacientom, merjenjem vitalnih funkcij, opazovanjem in ocenjevanjem pacientovega stanja, s preučevanjem medicinske in negovalne dokumentacije pacienta in pogovorom s člani zdravstvenega in negovalnega tima. Z analizo pridobljenih podatkov smo oblikovali negovalne diagnoze, si postavili negovalne cilje in načrtovane aktivnosti zdravstvene nege ter vrednotili zdravstveno nego in počutje bolnika. Ugotovili smo, da so najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientu s spondilolistezo: Nevarnost infekcije; Mobilnost, nepopolna telesna mobilnost (I. stopnja); Samonega, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno (I. stopnja); Samonega, zmanjšana zmožnost samostojnega oblačenja in osebnega urejanja (I. stopnja) ter bolečina (v spodnjem delu hrbtenice). Keywords: pacient, hrbtenica, Marjory Gordon, medicinska sestra, spondilolisteza, zdravstvena nega Published in DKUM: 06.08.2013; Views: 3527; Downloads: 569
Full text (1,14 MB) |
7. |