1. Socialna funkcija javnih odprtih površin v Mariboru na izbranih primerihIrena Špelič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Javne odprte površine – trgi predstavljajo središče socialnega življenja mest. So prostori združevanj in srečevanj, kjer posamezniki z vzpostavljanjem različnih socialnih stikov oblikujejo družbeno podobo prostora in življenja v njem. Trgi so tudi središča številnih dejavnosti, ki so namenjene zadovoljevanju osnovnih človekovih potreb. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšna je socialna funkcija odprtih javnih površin, natančneje trgov. Socialna funkcija se kaže v vrsti in številu dejavnosti na trgu ter številu obiskovalcev, ki trg uporabljajo. Socialno funkcijo smo ugotavljali na izbranih primerih treh mariborskih trgov, in sicer na Glavnem in Grajskem trgu ter Trgu Leona Štuklja. Osnovni metodološki pristopi pri pridobivanju relevantnih podatkov so bila terenska opazovanja z izdelavo vedenjskih matrik in kartiranje dejavnosti. Rezultati terenskega dela so pokazali, da so trgi prvenstveno še vedno prostori prehodov, vendar kljub temu v določeni meri spodbujajo socialno funkcijo. Razlike v številu obiskovalcev in njihovi strukturi so med trgi opazne, kar kaže na socialno-funkcijsko diferenciacijo trgov. Socialna geografija dogajanja v prostoru obravnava skozi dimenzijo časa, kar pomeni, da se tudi socialna funkcija trgov časovno spreminja.
Keywords: socialna geografija, časovna geografija, behaviorizem, odprte javne površine, trg, Maribor
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 51; Downloads: 3
 Full text (3,03 MB) |
2. Zasnova rekonstrukcije in dozidave oddelkov stavbe klinike za interno medicino, UKC Maribor : magistrsko deloEma Vrecl, 2023, master's thesis Abstract: Tema magistrskega dela izhaja iz potrebe po dograditvi novih prostorov Klinike za interno medicino UKC Maribor zaradi trenutnih prostorskih pogojev, pri čemer kapacitete ne zadostujejo pogojem delovanja in nadaljnjega razvoja klinike v dejavnost poliklinike. Slednji sistem potrebuje za svoje delovanje razširjen ambulantni center in dnevno bolnišnično obravnavo s prostori za posege in diagnostiko. Sedaj deluje v okrnjeni obliki. Poleg tega trenutni prostorski pogoji in vedno pogostejše oblike bolezni prebivalstva ne zagotavljajo primernih procesov v načinu pristopa k bolniku na intenzivnem internem oddelku, kjer se bolniki z različnimi infekcijskimi in neinfekcijskimi stanji zdravijo v skupnih bolniških sobah. Poleg tega sedanja zasnova oddelka ne zagotavlja optimalnih pogojev dela osebja, njihova varnost pa je minimalno zagotovljena. To lahko pripisujemo primanjkovanju določenih osnovnih prostorov za delo in počitek, med katerimi še najbolj izstopajo primanjkovanje potrebnih filtrov za osebje pred posamezno bolniško sobo, posteljnih filtrov in primerne nadzorne postaje z zagotavljanjem konstantnega pogleda na bolniške sobe. Na podlagi izpostavljenih največjih problematik na kliniki se v magistrskem delu poglobimo v raziskovalni del, kjer preučimo demografske spremembe s področja zdravstva, razločimo osnovno terminologijo s tega področja in se poglobimo v študije vplivov bolniškega okolja na počutje in okrevanje pacienta ter delovanje in regeneracijo osebja. Poleg tega preučimo primere sodobnih bolnišnic na evropski in svetovni ravni in naredimo zgodovinsko analizo razvoja bolnišnic in analizo zgodovinskega razvoja mariborske bolnišnice oziroma UKC Maribor. Nadaljujemo z arhitekturno analizo ožjega območja UKC Maribor in analizo ter študijo Klinike za interno medicino, kar nam poleg raziskovalnega dela predstavlja kot osnovo za nastavitev koncepta nadaljnjega razvoja klinike, širitve in rekonstrukcije. S številnimi prikazi in načrti predstavimo rešitev sedanje problematike, s katero se sooča Klinika za interno medicino.
Keywords: Maribor, UKC, klinika za interno medicino, bolnišnica, zdravstvo, rekonstrukcija
Published in DKUM: 10.03.2023; Views: 243; Downloads: 0
Full text (198,55 MB) |
3. Zasnova islamsko versko-kulturnega centra na Pobrežju v Mariboru : magistrsko deloAlma Karahmet, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo podaja idejno rešitev za zasnovo novega islamskega versko-kulturnega centra v Mariboru. Zasnova versko-kulturnega objekta v slovenskem prostoru ponuja ponovni razmislek o možnostih arhitekturnega nagovora tovrstnih objektov.
Skozi raziskovanje zgodovinske podlage in razvoja arhitekturne tipologije islamskih verskih objektov razvijemo razmislek o vizualni podobi sodobnih islamskih versko-kulturnih centrov in njihovi vpetosti v okolja v pretežno
nemuslimanskih deželah. Urbanistična zasnova in oblikovna pojavnost novega objekta presega stereotipne predstave o tovrstnih objektih ter na sodoben način interpretira značilne islamske arhitekturne elemente.
Območje za postavitev novega islamskega versko-kulturnega centra je izbrano na podlagi analiz širšega in ožjega mestnega prostora. Izbrana lokacija ponuja dobro prometno povezljivost, bližino starega mestnega jedra in tako predstavlja optimalne pogoje za umestitev.
Novi versko-kulturni center kot skupek duhovnih, socialnih in kulturno-izobraževalnih dejavnosti skupnosti predstavlja pomembno grajeno strukturo v mestu. S svojo zasnovo in prisotnostjo je uspešno integriran v vizualno sliko mesta ter pripomore k programski pestrosti območja.
Keywords: islamska arhitektura, islamski center, kulturni center, Maribor
Published in DKUM: 10.03.2023; Views: 233; Downloads: 74
Full text (57,60 MB) |
4. Skupaj : [knjižno razstavišče UKM, 6. februar - 1. april 2023]2023, catalogue Abstract: Mineva 50 let od izdaje zbornika Skupaj, ki so ga leta 1973 s svojimi literarnimi deli ustvarili Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič. Šlo je za simbolno skupno dejanje pe-terice literarnih ustvarjalcev in dobrih prijateljev, ki so menili, da se lahko kvalitetno literarno ustvarja tudi iz-ven slovenskega kulturnega centra, pri čemer pa je nuj-no preseganje provincializma. Nazorsko, idejno in estet-sko je šlo za raznolike ustvarjalce, ki so kljub kritikam, nasprotovanjem in težavam vztrajali in ubrali vsak svojo pot. Dokazali so, da so imeli prav, saj so s svojimi deli in delovanjem zaznamovali desetletja kulturnega dogaja-nja v Sloveniji vse do danes.
Univerzitetna knjižnica Maribor je 50-letnici »maribor-ske peterice« posvetila prireditev ob slovenskem kultur-nem prazniku. Pripravili smo razstavo, pogovor s tremi še živečimi člani peterice in projekcijo dokumentarnega filma Zorana Bilodjeriča Peterica, ki je nastal leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture. Ob tej priložnosti bo originalna verzija filma z donacijo avtorjevega sina Jana Bilodjeriča prešla v fond Univerzitetne knjižnice Maribor.
Razstava Skupaj predstavlja skupni nastop peterice ter njihove nadaljnje ustvarjalne poti. Dopolnjuje jo izbor iz zapuščin Marijana Krambergerja in Franceta Forstneri-ča, ki ju je Univerzitetna knjižnica Maribor pridobila v preteklih letih in so skupaj z delnim arhivom Andreja Br-varja uvrščeni v Rokopisno zbirko UKM.
Naboru razstavnih katalogov se ob tej priložnosti pridru-žuje predstavitev peterice pod naslovom Skupaj.
Skrb za hranjenje in ohranjanje domoznanske kulturne dediščine ostaja stalnica Univerzitetne knjižnice Maribor.
Keywords: zbornik, skupaj, literarna dela, Univerzitetna knjižnica Maribor, razstava
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 157; Downloads: 12
Full text (58,28 MB)
This document has many files! More... |
5. Zgodovinar Jan Šedivý : magistrsko deloManica Godec Čizmarevič, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava življenje in delo zgodovinarja Jana Šedivýja. Jan Šedivý se je rodil 11. septembra 1899 v Linzu. Zaradi očetove smrti je svoje otroštvo od prvega leta dalje preživel pri stricu v okolici Male Nedelje. Med letoma 1912 in 1920 je obiskoval Klasično gimnazijo Maribor. Po zaključku gimnazije se je vpisal na študij zgodovine in zemljepisa na Univerzi
v Ljubljani, ki ga je nadaljeval v Beogradu, v Pragi in v Sofiji. Diplomiral je leta 1929 v Beogradu. Leto kasneje je bil imenovan za profesorja na Klasični gimnaziji Maribor, kjer je poučeval vse do leta 1941. To je bilo najplodnejše obdobje njegovega delovanja. V Mariboru se je ustalil, si ustvaril družino in – razen med vojno – bival vse do svoje smrti. Poleg opravljanja profesorskega poklica je ves čas pisal ter bil odbornik Zgodovinskega društva v Mariboru, član Muzejskega društva v Mariboru in član Pedagoške centrale. V okviru klasične gimnazije in zgodovinskega društva je imel večkrat predavanja s področja zgodovine in poznavanja slovanskih narodov.
Z nemškim napadom na Jugoslavijo in začetkom druge svetovne vojne na Slovenskem se je kot prostovoljec odločil za vstop v jugoslovansko vojsko, kmalu pa je postal nemški vojni ujetnik.
Po uspešnem pobegu in prihodu njegove družine v Beograd je čas vojne preživel v Zrenjaninu. Tukaj je poučeval na gimnaziji do avgusta 1945. Leta 1945 je prevzel službo profesorja ruščine na I. gimnaziji Celje, kjer je poučeval do leta 1950, ko je sprejel službo na II. gimnaziji Maribor.
Menjava oblasti v Jugoslaviji in komunistične čistke, ki so zajele vsa področja javnega življenja, so privedle tudi do »obračuna« z državnimi uslužbenci, ki se temu niso uklonili. Februarja 1952 so na širšem področju Maribora uvedli postopke proti delavcem v prosveti. Eden izmed teh je bil tudi Jan Šedivý.
Sodišče ga je spoznalo za krivega in mu naložilo kazen – prepoved službovanja za eno leto.
Leta 1953 je bil Šedivý upokojen. Umrl je zaradi srčnega zastoja, 12. maja 1969, v Mariboru, kjer je tudi pokopan.
Njegov opus zajema številne članke, ki jih je objavljal v Straži, Novi straži, Mladiki, Slavistični reviji, Socialni misli, Časopisu za zgodovino in narodopisje, Jeziku in slovstvu, Pedagoškem zborniku Slovenske šolske Matice, Mariborskem koledarju, Kroniki, Domu in svetu ter Vestniku. Izdal je tudi dva samostojna učbenika: Oris zgodovine Jugoslovanov in Češčina za samouke.
Keywords: Jan Šedivý, zgodovinar, profesor, gimnazija, Maribor, sodišče
Published in DKUM: 06.01.2023; Views: 246; Downloads: 38
Full text (18,13 MB) |
6. Model za integracijo modularnih migrantskih bivališč na primeru mesta Maribor : magistrsko deloTina Rudolf, 2022, master's thesis Abstract: Migracije so svetovni proces, ki poteka že tisočletja in predstavlja enega izmed največjih globalnih izzivov. Preseljevanje ljudi se povečuje in kot trend kaže, se bo v naslednjih letih nadaljevalo. Med večjimi migracijskimi procesi v Sloveniji lahko izpostavimo priseljevanje ljudi iz Bosne in Hercegovine med leti 1992–1995 in migracije beguncev med letoma 2015–2016 zaradi Sirske državljanske vojne. Povod za razmislek o tematiki magistrskega dela je bila tudi aktualna tematika ukrajinskih migrantov, ki je v Evropi sprožila nove migracijske tokove od februarja 2022 dalje.
Iz stališča pozitivne integracije migrantov je eden izmed ključnih dejavnikov primerno bivalno okolje kot začasna nastanitev v nastanitvenih centrih ali podobnih nastanitvenih kapacitetah, kot tudi trajna nastanitev po pridobitvi mednarodne zaščite migranta. Običajno migranti zaradi slabega socialnega položaja živijo izven mestnih središč v izoliranih skupnostih. Naslednji ključen dejavnik pozitivne integracije migrantov je spodbujanje razvoja socialno in etnično mešanih skupnosti, kar vodi do interakcije med priseljenci in lokalnim prebivalstvom. To se odraža v lociranju cenovno dostopnih stanovanj ter sprejemnih nastanitvenih centrov v že obstoječa stanovanjska območja v bližini delovnega trga, izobraževalnih dejavnosti, zdravstvenih storitev, prostočasnih dejavnosti ...
Glavni namen magistrskega dela je bil ustvariti univerzalni model integracije migrantskih bivališč v različnih krajih. Model je prikazan na mestu Maribor, kjer so migrantska stanovanja locirana na treh izbranih lokacijah glede na širšo analizo Maribora in iskanja primernih mikrolokacij. Oblikovane so nove vrste stavb, ki vsebujejo tako začasna bivališča (alternativa bivanju v namestitvenem centru) kot tudi trajna stanovanja. Te so na lokacijah aplicirane na tri načine:
1. Nadgradnja oz. postavitev na neizkoriščene ravne strehe stanovanjskih objektov.
(»Rooftop extension«)
2. Implementacija zapuščenih oz. degradiranih objektov oz. območij v središču mesta z namenom vzpostavitve urbane regeneracije obravnavanega predela. (»Regeneration«)
3. Vzpostavitev novih sosesk na praznih mestnih površinah, namenjenih stanovanjski gradnji.
(»Integration neighborhood«)
Vsa modularno zasnovana bivališča so ob nastanitvi migrantov (prosilcev za azil, oseb s priznano mednarodno ali začasno zaščito) namenjena tudi ostalim skupinam ljudi - mladim posameznikom, parom in družinam, starejšim osebam, študentom in v primeru prostih kapacitet “low budget” turistom.
Keywords: arhitektura integracije, migrantske nastanitve, modularnost, regeneracija stanovanjskih območij, Maribor
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 366; Downloads: 211
Full text (203,07 MB) |
7. Management človeških virov v podjetju bodočnost maribor d.o.o.Ina Vidovič, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili pomen in vlogo človeških virov v podjetju ter opisali pojem managementa človeških virov. Na primeru podjetja Bodočnost Maribor d.o.o. smo predstavili, kako v praksi deluje management človeških virov.
Človeški viri s svojim znanjem, izkušnjami in sposobnostmi pomembno prispevajo k večji konkurenčni prednosti podjetja. Zato podjetje z naložbami v sposobnosti zaposlenih vlaga v človeški kapital, ki omogoča, da zaposleni s svojim znanjem aktivno sodelujejo v delovnem procesu. Produktivna sposobnost zaposlenih se bo zvišala tudi, če bo podjetje vlagalo v izobraževanje zaposlenih. S povečanjem produktivne sposobnosti zaposlenih se bo povečala tudi dodana vrednost podjetja.
Management človeških virov je praksa zaposlovanja, razporejanja in upravljanja zaposlenih v organizaciji. Primarne odgovornosti in naloge managementa človeških virov so analiza delovnih mest, organizacija in izkoriščenost delovne sile, merjenje in ocenjevanje uspešnosti, izvajanje sistemov nagrajevanja in strokovni razvoj ter vzdrževanje delovne sile.
Cilj vsakega podjetja je biti boljši od konkurence, zato je ključno, da management človeških virov izbere prave kandidate, ki bodo uspešno opravljali njihove naloge, bili pripadni podjetju in podjetju predstavljali dodano vrednost. Da bi imelo podjetje motivirane zaposlene, je pomembno, da ima vzpostavljene sisteme nagrajevanja. Med oblike nagrajevanja sodijo denarni bonusi, možnost napredovanja, dodelitev službenega telefona, darilni paketi ... Pomen nagrajevanja zaposlenih je namreč v tem, da zaposlene spodbudi, da bodo delali več in bili bolj produktivni.
V drugem delu magistrske naloge smo predstavili podjetje Bodočnost Maribor d.o.o., opisali smo, kako deluje management človeških virov v tem podjetju in katere aktivnosti izvaja. Podatke smo pridobili iz opravljenega intervjuja s kadrovsko službo in podatkov na spletni strani podjetja.
Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da se v podjetju zavedajo pomembnosti usposobljenega kadra. Zato svoje zaposlene redno usposabljajo in izobražujejo in tudi na željo zaposlenih financirajo dodatna usposabljanja. Zavedajo se, da s tem vlagajo v človeški kapital in v dvig konkurenčne prednosti organizacije. Zaposlene dodatno motivirajo tudi z možnostjo denarnih nagrad za dobro opravljeno delo in možnosti premestitve na drugo delovno mesto.
Na koncu magistrske naloge smo podali nekaj predlogov na področju managementa človeških virov v izbranem podjetju in potrdili oziroma ovrgli postavljene hipoteze.
Keywords: človeški viri, HRM, upravljanje virov, Bodočnost Maribor d.o.o
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 277; Downloads: 169
Full text (2,05 MB) |
8. Kronika Društva univerzitetnih profesorjev Maribor 1962-20222022 Abstract: Društvo univerzitetnih profesorjev Maribor (DUPM) je 60. obletnico obstoja počastilo z izdajo kronike. Predstavlja nadaljevanje dela dolgoletnega predsednika Društva prof. dr. Franca Pauka od začetkov do leta 2005, ko je izšla v knjigi. V njej je povzeto dokumentarno gradivo iz zapisnikov sej. Obliki in načinu predstavitve sta urednici Kronike 1962-2022 sledili, a sta celotno vsebino obogatili še z izbranimi fotografijami in članki. Tako je nastal avtentičen dokument o obstoju Društva, njegovem poslanstvu in aktivnostih članov. DUPM je delovalo pod okriljem Združenja visokošolskih zavodov Maribor do ustanovitve Univerze v Mariboru leta 1975, ko je prešlo pod njen patronat. V tem obdobju je zamenjalo tri domovanja, večkrat je spremenilo tudi svoje ime. Aktivnosti članov društva, prireditve in dogodki so promovirali Univerzo v Mariboru in obratno. Vedno je bilo izpostavljeno etično ravnanje članov DUPM. Pregledu delovanja društva po letih je dodanih 5 prilog (Kodeks univerzitetnih profesorjev Slovenije, seznam vseh predsednikov in tajnikov Društva, njegovih častnih in zaslužnih članov, na volilnih občnih zborih izvoljene predstavnike izvršilnih odborov Društva vseh članic UM in seznam predavanj, ki jih je za širšo javnost organiziralo Društvo.
Keywords: Društvo univerzitetnih profesorjev Maribor, Univerza v Mariboru, društvena dejavnost, kronika, jubilej
Published in DKUM: 25.11.2022; Views: 219; Downloads: 28
Full text (139,43 MB)
This document has many files! More... |
9. Prometno-varnostni načrt Osnovne šole Tabor I Maribor : magistrsko deloŠpela Klemenčič, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Prometno-varnostni načrt Osnovne šole Tabor I Maribor je sestavljeno iz treh delov. V teoretičnem delu smo predstavili promet, vrste prometa, razvojne značilnosti otrok in prometno vzgojo, s pregledom ciljev osnovnošolskih predmetov pa smo dokazovali, da je prometna vzgoja medpredmetno področje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov ugotavljali, kakšni so znanje učencev v prometu in njihovo ravnanje v njem, kakšno je mnenje staršev o znanju in ravnanju njihovih otrok v prometu. V praktičnem delu smo predstavili varnostno-prometni načrt in cilje za njegovo oblikovanje, šolski okoliš in demografsko območje Osnovne šole Tabor I Maribor. Izdelali smo prometno-varnostni načrt, pri tem pa opozorili na nevarna mesta, ki ogrožajo varnost učencev in ostalih udeleženih v prometu. Oblikovali smo štiri varne poti, ki vodijo do šole.
Keywords: vrste prometa, varnost otrok, prometna vzgoja, načrt šolskih poti, Osnovna šola Tabor I Maribor
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 162; Downloads: 42
Full text (4,01 MB) |
10. Mladinsko prenočišče kot urbana plomba : magistrsko deloNina Matjašič, 2022, master's thesis Abstract: Maribor se je po propadu industrije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja znašel pred iskanjem nove
identitete. Po nekaj letih spanja na lovorikah prešnjih uspešnih obdobji je čas, da se v Mariboru razvije
nova gospodarska panoga - turizem. V Mariboru se povečuje obisk turistov, tako domačih, kot tujih, ki v
mestu odkrivajo znamenitosti in kotičke, pa tudi okolico. Mesto s svojo pozicijo nudi tudi strateško pozicijo
za obisk bližnjih evropskih mest. Kot vsako postindustrisko mesto ima tudi Maribor nekaj degradiranih
območiji, ki so nastala zaradi propada tovarn. Med degradirana območja pa spadajo tudi mestne
praznine (škrbine), ki ponujajo nove možnosti za razvoj urbanega okolja in tudi mesta. V kolikor želimo v
Maribor pritegniti več turistov, ki bodo tu ostali več noči, jim moramo ponuditi privlačne kapacitete. Zato
smo v mestu iskali območja - mestne praznine, kamor bi lahko umestili mladinsko prenočišče - hostel.
Sicer gre za prenočišče, ki je prvotno namenjeno mladim, vendar je dostopno in privlačno tudi za družine,
mlajše odrasle in starejše popotnike. Na montažno kovinsko konstrukcijo smo umestili ladijske
kontejnerje in tako omogočili, da objekt ni trajen, saj se lahko odmontira in namesti na drugo lokacijo.
Z magistrskim delom smo želeli v Mariboru poiskati lokacije, ki veljajo za manj privlačne in na katerih bi
lahko z arhitekturno intervencijo umestili objekt, ki bo namenjen turistom.
Keywords: Maribor, mestna praznina, urbana plomba, kontejner, turizem
Published in DKUM: 26.09.2022; Views: 330; Downloads: 85
Full text (121,11 MB) |
