1. Rezultati proučevanja insekticidov za zatiranje glogove bolšice (cacopsylla melanoneura f.)Črtomir Kuhl, 2019, master's thesis/paper Abstract: V letu 2016 je bil na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izveden poskus proučevanja učinkovitosti različnih insekticidov za zatiranje glogove bolšice (Cacopsylla melanoneura Föerster). Izvedba poskusa je potekala v integriranih nasadih jablan sort Gala in Jonagold. Poskusne parcelice so zajemale 5 vrst in so segale v dolžino 30 m, razporejene pa so bile po parcelah v obliki šahovnice. Insekticidi so bili naneseni v različnih terminih in fenofazah razvoja jablan. Vrednotenje učinkovitosti škropilnih programov je potekalo sedem, štirinajst in enaidvajset dni po aplikaciji. Rezultati kažejo, da je za učinkovito zatiranje bolšice v integriranih sadovnjakih potrebna več kot dvakratna aplikacija insekticidov. V integriranem načinu proizvodnje je poterebnoizvesti tri do štiri aplikacije insekticidov. Prvo tretiranje je potrebno izvesti v fenofazi BBCH 07-08 oziroma pred cvetenjem. Drugo tretiranje se mora izvesti v fenofazi BBCH 50, v stadiju mišjega ušesca. Tretje tretiranje pa je potrebno izvesti med cvetenjem v fenofazi BBCH 65. Četrto tretiranje pa po cvetenju jablan v fenofazi BBCH 67. Insekticidi, ki so pokazali najvišjo učinkovitost in primernost uporabe v integrani pridelavi jabolk, so naslednji: Spada 200 EC, Trebon Up, Mavrik 240, Karate Zeon.fosmet, etofenproks, tau-fluvalinat in lambda-cihalotrin.
Keywords: jablana (Malus domestica Borkh), glogova bolšica (Cacopsylla melanoneura Föerster), zatiranje, insekticidi
Published in DKUM: 03.04.2019; Views: 1433; Downloads: 87
 Full text (1,40 MB) |
2. Možnost uporabe digitalne fotografije in računalniške vizualizacije za ugotavljanje kakovosti nanosa škropilne brozgeMatjaž Sagadin, 2016, master's thesis/paper Abstract: V nasadih jablan smo ugotavljali kakovost nanosa škropilne brozge z uporabo na vodo občutljivih (WSP) lističev, z uporabo barvnega sledilca tartrazin (BST) in fluorescentnega sledilca uvitex (FSU) na filtrskem papirju in na listih. Rezultate smo primerjali z novo razvito metodo ugotavljanja pokrovnosti s pomočjo analize fotografij odtisov fluorescentnega sledilca na listih. Fotografiranje je bilo izvedeno neposredno v nasadu z digitalnim fotoaparatom Olympus C-3000, vgrajenim na zaprto škatlo, v kateri je UV žarnica osvetljevala liste poškropljene s fluorescentnim sledilcem. Dobljene fotografije so bile obdelane z dvema algoritmoma izdelanima v računalniškem okolju LabVIEW IMAQ Vision in Matlab R2015a. Rezultati so pokazali, da je zaradi visokih temperatur pri fotografiranju neposredno v nasadu kakovost fotografij zaradi segrevanja CCD senzorja zelo slaba, kar povzroča napaka imenovana »šum tipala«. Posledica je bila slaba korelacija med rezultati analize pokrovnosti z analizo fotografij listov in vrednostmi za pokrovnost, ugotovljenimi z drugimi uporabljenimi metodami. Postopek fotografiranja smo v naslednjem poskusu ponovili v hladnih prostorih in dobili boljše ujemanje rezultatov analize fotografij in drugih proučevanih metod. Stopnja ujemanja rezultatov analize kakovosti depozita je bila pri fotografski metodi podobno nizka, kot stopnja ujemanja med standardnimi metodami (WSP proti BST ali WSP proti FSU). Kljub nizki stopnji ujemanja med rezultati različnih metod mislimo, da je fotografska metoda uporabna, saj pri statistični analizi ocen kakovosti depozita, privede do enakih sklepov glede učinka preučevanih dejavnikov na kakovost depozita škropilne brozge.
Keywords: pršilnik, jablana (Malus domestica Borkh.), sledilno barvilo, analiza pokrovnosti z oblogo škropiva, analiza slik, digitalna fotografija
Published in DKUM: 09.09.2016; Views: 1375; Downloads: 138
Full text (2,13 MB) |
3. ZATIRANJE KRVAVE UŠI (Eriosoma langerum Hasmann) V NASADIH JABLANEČrtomir Kuhl, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2014 je bil na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, izveden poskus v nasadu jablan sorte Fuji. Ugotavljali smo učinkovitost najpogosteje uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje krvave uši, ustreznost izbranega časovnega termina za zatiranje krvave uši in vpliv fitofarmacevtskih sredstev na parazitizem krvavih uši. Poskus je bil zasnovan v naključnem blok sistemu s štirimi ponovitvami. Pozimi, spomladi in poleti so bile izvedene aplikacije v štirih različnih terminih pri porabi 700 l/ha škropilne brozge. Rezultati kažejo, da je bila največja učinkovitost insekticidov dosežena v januarskem terminu s pripravki Pirimor (82,34%), NeemAzal (72,94%), Karate (66,19%) in Pyrinex (64,02%). Po drugem terminu škropljenja se je učinkovitost pri vseh pripravkih bistveno zmanjšala predvsem zaradi višjih temperatur od običajnih. Ekološki škropilni program zatiranja krvave uši je bil najmanj učinkovit. Največji parazitizem uši je bil dosežen pri prvem terminu škropljenja, ko je bil parazitizem uši v povprečju 10,64%. V integriranih škropilnih programih še vedno dosegamo dobre rezultate zatiranja krvave uši s pripravkom Pirimor, saj ima višjo učinkovitost kot ostala sredstva in najmanj vpliva na parazitizem s strani krvavkinega najezdnika.
Keywords: jablana (Malus domestica Borkh, krvava uš (Eriosoma lanigerum Hausmann), krvavkin najezdnik (Aphelinus mali Hald), zatiranje krvave uši, načini zatiranja krvave uši
Published in DKUM: 28.09.2015; Views: 5744; Downloads: 250
Full text (1,45 MB) |
4. |
5. |
6. Influence of fertirigation with nitrogen on iron, copper and boron content in leaf and cropping of 'Jonagold' and 'Golden Delicious' apple treesZlatko Čmelik, Stanislav Tojnko, 2001, original scientific article Abstract: Two apple (Malus domestica Borkh) cultivars grafted on M9 rootstock were grown on high density ('Jonagold' 2500 trees/ha, 'Golden Delicious' 3000 trees/ha). There were five treatments for each cultuvar (fertirigation with 45kg N/ha, 60 kg N/ha, 120 kg N/ha, irrigation without fertilisers, and control- without irrigation and without fertilisers), and two timing variants (treatments during vegetation period from 1 May to 20 June - variant A, and treatments from 1 May to 1 August - variant B). The treatments were impossed beginning in the second year after planting and lasted seven years (1992-1998). Concentration of microelements in leaf was determined over the 7th and 8th growing season. During the season 1997/98 effects of the applied treatments on leaf mineral content were notable, but these effects often were not consistent. There were no significant timing effect on leaf nutrient concetration of both cultivars. During the cropping years (1993-1998) there were no consistent treatment effects for cumulative yield and cumulative yield efficiency. The highest cumulative yield achieved 'Jonagold' in the control, while 'Golden Delicious' performed best when it was fertilised with 45 and 60 kg N/ha.__
Keywords: Malus domestica, mineral nutrition, Fe, Cu, B, Malus domestica, mineralna ishrana, Fe, Cu, B
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1271; Downloads: 42
 Link to full text |
7. |
