| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SINTEZA IN LASTNOSTI MAGNETNIH TEKOČIN NA OSNOVI MAGHEMITA (γ - Fe2O3) OBLEČENEGA Z CM - DEKSTRANOM
Timea Prša, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil sinteza magnetne tekočine na osnovi maghemita (γ - Fe2O3) oblečenega z natrijevo soljo dekstrana (CM–dekstrana) dispergiranega v nosilni tekočini vodi. V diplomskem delu navajamo dva načina priprave zgoraj navedene magnetne tekočine. Na podlagi rezultatov analize z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) smo izbrali sintezni postopek, pri katerem smo ugotavljali vpliv količine prevleke na velikost oblečenih maghemitnih delcev ter določili njeno optimalno količino, pri kateri je magnetna tekočina še stabilna. Delce smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), s termogravimetrično analizo (TGA) s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM) in fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR).
Keywords: Magnetna tekočina, maghemit (γ-Fe2O3), natrijeva sol dekstrana (CM – dekstran), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza (TGA), transmisijski elektronski mikroskop (TEM), fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR).
Published: 31.05.2009; Views: 3968; Downloads: 674
.pdf Full text (8,05 MB)

2.
SINTEZA IN LASTNOSTI MAGNETNIH TEKOČIN NA OSNOVI MAGNETITA - Fe 3 O 4
Janja Damiš, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati ustrezno magnetno tekočino za uporabo v magnetni hipertermiji na osnovi magnetita (Fe3O4), v obliki palčk, oblečenega s CM — dekstranom v vodi kot nosilni raztopini. S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) smo ocenili velikost nanodelcev magnetita in kvalitativno karakterizirali vzorce. Morfologijo nanodelcev smo preučevali s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Fizikalne lastnosti vzorcev, ki so bili izpostavljeni kontroliranemu programu segrevanja, smo dobili s pomočjo termogravimetrične analize (TGA). Magnetne meritve so bile izvedene z DSM — 10 magnetometrom. Izvedli smo tudi kalorimetrične meritve za magnetne tekočine. Rezultati so pokazali, da čas sintetiziranja vpliva na obliko in velikost neoblečenih delcev in oblečenih delcev s CM — dekstranom. Daljši je čas sintetiziranja, večje in bolj kristalinične nanodelce dobimo. Morfologija nanodelcev posneta s pomočjo TEM, nam kaže paličasto obliko delcev. Magnetne meritve so pokazale ozko histerezno krivuljo s Hc= 31,6 A/m, Mmax= 92,1 Am2/kg in MR= 2,21 Am2/kg.
Keywords: Magnetit, magnetna tekočina, rentgenska praškovna difrakcija, magnetne meritve, sproščena toplotna energija, transmisijska elektronska mikroskopija, termogravimetrična analiza.
Published: 22.12.2009; Views: 3015; Downloads: 380
.pdf Full text (1,81 MB)

3.
Magnetni nanodelci na osnovi zlitin NiCu in NiCr za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji
Janja Stergar, 2014, doctoral dissertation

Abstract: V doktorskem delu smo obravnavali sintezo in karakterizacijo nanodelcev zlitin NiCu in NiCr za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji. V prvem delu smo pripravili zlitine NiCu in NiCr s tremi različnimi sinteznimi postopki: mehansko mletje, sinteza s pomočjo mikroemulzij in sol-gel metoda, pri čemer smo preučevali reakcijske pogoje posamezne sinteze. Sledila je karakterizacija pridobljenih zlitin s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije, transmisijske elektronske mikroskopije, magnetnih meritev, meritev Curiejeve temperature in kalorimetričnih meritev. S pomočjo mehanskega mletja smo uspeli sintetizirati zlitine NiCu in NiCr, z različnimi sestavami, v inertni atmosferi dušika. Kot rezultat smo dobili superparamagnetne nanodelce, njihova ocenjena velikost je okrog 14 nm za NiCu in 11 nm za NiCr. Pomerjene vrednosti Curiejevih temperatur rastejo z naraščanjem vsebnosti niklja. Vzorca sestave Ni72Cr28 in Ni72.5Cu27.5 imata Curiejevo temperaturo, ki je v območju od 42 °C do 46 °C, kar ustreza uporabi v magnetni hipertermiji. Pod vplivom zunanjega izmeničnega magnetnega polja se delci zelo dobro odzivajo. Dosežene stacionarne temperature so prav tako v območju uporabe v magnetni hipertermiji. S pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije smo ugotovili, da je porazdelitev velikosti delcev široka, da so sintetizirani nanodelci sestavljeni iz večjih agregatov, da so nehomogeni, kar pripisujemo posledicam mehanskega mletja. S pomočjo mikroemulzijske metode smo sintetizirali nanodelce zlitin NiCr in NiCu, ti imajo ožjo porazdelitev velikosti, vendar pa so nehomogeni, saj so oksidacijski potenciali kovin različni in dobimo tako imenovano "core-shell" strukturo. Homogenizacija pri zlitinah NiCr ni bila uspešna, medtem ko smo zlitine NiCu uspeli ustrezno prevleči z 10 nm plastjo silike oziroma smo jih vgradili v matrici NaCl, da smo preprečili aglomeracijo med samo homogenizacijo. Homogenizacija pri zlitinah NiCu je bila uspešna, kar kaže Curiejeva temperatura. Specifična magnetizacija za oblečene delce je veliko manjša kot za neoblečene, kar je posledica diamagnetne prevleke SiO2, vendar pa lahko to prevleko poljubno tanjšamo oziroma odstranimo s pomočjo raztopine NaOH, prav tako lahko odstranimo tudi matrico NaCl. Vzorcem smo določili še specifično absorpcijsko hitrost (SAR), ki narašča z naraščajočim magnetnim poljem. Sol-gel metoda se je izkazala kot najuspešnejša za sintezo zlitin NiCu z različnimi sestavami, saj smo kot rezultat dobili okrogle monodisperzne nanodelce. Pripravili smo homogene zmesi kovinskih oksidov v SiO2 matrici s kalcinacijo prekurzorjev v gelu in naknadno homogenizacijo in redukcijo produkta v cevni peči v inertni atmosferi Ar/H2. Velikost delcev, ocenili smo jo s pomočjo Sherrerjeve formule, magnetnih meritev in s pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije, je znašala okrog 16 nm. S pomočjo raztopine NaOH in hidrazina smo SiO2 uspešno izlužili. Curiejeve temperature vzorcev naraščajo z naraščajočo vsebnostjo niklja in so v okviru predvidenih temperatur za uporabo v magnetni hipertermiji. Tudi vrednosti magnetizacije in temperaturni odziv v kalorimetru rasteta z naraščajočo vsebnostjo niklja.
Keywords: magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija, mehansko mletje, mikroemulzijska metoda, sol-gel metoda, silika, magnetna tekočina
Published: 09.05.2014; Views: 1637; Downloads: 221
.pdf Full text (3,53 MB)

4.
ODVISNOST MAGNETNE HIPERTERMIJE MAGNETNIH TEKOČIN OD FREKVENCE POLJA
Davor Klarić, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je opisan postopek merjenja magnetnih izgub pri vzorcu magnetne tekočine kateri se segreva pod vplivom izmeničnega magnetnega polja. Segrevanje tekočine oziroma hipertermija je raziskana eksperimentalno za izbrane frekvence magnetnega polja. Meritve so bile izvedene po kalorimetrični merilni metodi, ki temelji na merjenju zvišanja temperature vzorca. Rezultati karakterizacije so podani v grafični in tabelarični obliki za konstantne frekvencah ter konstantne amplitude magnetne poljske jakosti. Na osnovi dobljenih rezultatov so določene krivulje specifične izgube magnetne tekočine SAR. Rezultata prikazujeta eksponentno odvisnost za primer spreminjanja amplitude ter prav tako eksponentno odvisnost izgub pri spremembi frekvence.
Keywords: magnetna tekočina, magnetne izgube, kalorimetrična metoda
Published: 29.05.2015; Views: 681; Downloads: 64
.pdf Full text (3,20 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica