1. Prenova nekdanje Madžarske šole v Vinkovcih za potrebe izobraževalno-razvojnega središča : magistrsko deloPatricija Herceg, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljeno zgodovinsko ozadje razvoja šolstva na svetu in na Hrvaškem ter razvoj obravnavane šolske
stavbe skozi čas. Stavba madžarske šole se nahaja v severozahodnem delu mesta, ob cesti v bližini železniške postaje. Pod tem
imenom je šolo v letih od 1894 do 1905 ustanovila Direkcija kraljevih madžarskih državnih železnic. Delovati je začela v šolskem letu
1894/1895, prvotno v veliki stavbi na sami postaji oziroma so zaradi velikega števila učencev odprli en razred na Kolodvorski ulici
(današnja Starčevićeva ulica). Stavba je reprezentativen primer javne arhitekture, ustvarjene v duhu madžarske secesije.
Danes je stavba zapuščena, nekdanji šolski in pisarniški prostori že dolgo ne obratujejo in so precej zanemarjeni. Trenutno je to
stavba, v kateri se namesto šolskih otrok zbirajo brezdomci, zaradi nevzdrževanja pa počasi propada.
Skozi razne analize prihajamo do potrebnih podatkov, ki nam omogočajo boljše razumevanje prostora, v katerem se nahaja
zgradba madžarske šole kot najboljši način za obnovo stavbe v skladu z nameni v prihodnosti. S poznavanjem zgodovine šole,
kraja in navsezadnje same stavbe pridemo do pomembnih zaključkov, ki nam omogočajo poiskati najboljšo rešitev za prenovo. Pri
delu so bile vključene različne inženirske stroke, predstavniki s področja varstva kulturne dediščine, predstavniki mesta in bodoči
uporabniki stavbe. Keywords: Vinkovci, Madžarska šola, zgodovina, prenova, izobraževanje, izobraževalna arhitektura, konservatorstvo Published in DKUM: 19.12.2023; Views: 632; Downloads: 121 Full text (106,87 MB) |
2. Konstrukcija madžarske manjšinske identitete s pomočjo pomurskega madžarskega radia : magistrsko deloMartina Lebar, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu predstavljena raziskava nam razkriva, če in v kolikšni meri lahko MMR (Muravidéki magyar rádió/ Pomurski madžarski radio) oblikuje in ohranja identiteto pripadnikov madžarske manjšine v Sloveniji. S pomočjo intervjujev, ki smo jih opravili s petimi novinarji, zaposlenimi na MMR, in desetimi poslušalci manjšinskega radia, ugotavljamo, da Pomurski madžarski radio nima izrazite vloge pri oblikovanju manjšinske identitete. Je pa izrednega pomena pri njenem ohranjanju, predvsem pri pripadnikih, ki nimajo ves čas stika s svojo kulturo in jezikom. Prav slednji posamezniki in njihov odnos do manjšinskih medijev bi bil zanimiv za nadaljnje raziskave. Keywords: madžarska manjšina v Sloveniji, manjšinska identiteta, manjšinski radio, vpliv medijev, konstrukcija identitete Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 472; Downloads: 39 Full text (2,51 MB) |
3. Krležine nepokretne i pokretne slikeIstván Lukács, 2023, scientific monograph Abstract: V znanstveni monografiji budimpeškega kroatista in slovenista prof. dr. Istvána Lukácsa Krleževe negibljive in gibljive slike je predvsem iz madžarskega kulturnega in književnega primerjalnega zornega kota predstavljena problematika intertekstualnosti in intermedialnosti v ustvarjalnosti klasika hrvaške književnosti Miroslava Krleže. V prvem delu monografije prek analize konkretnih besedil (pesmi, roman Zastave) predstavlja problematiko recepcije Adyjeve lirike in madžarske slikarske produkcije (Dezső Orbán) na začetku XX. stoletja, v drugem obširnejšem delu pa Krležev odnos do filma. Avtorjeva teza je, da je nov optični medij (film) na začetku XX. stoletja igral pomembno vlogo pri nastajanju njegovih zgodnjih dramskih besedil (Legende). Gre za dela, ki so nastala v pisateljevi zgodnji mladosti, neposredno po vrnitvi iz Budimpešte, kjer se je šolal na vojaški akademiji, zato avtor upravičeno domneva in to v monografiji tudi dokaže, da se je Krleža najverjetneje že takrat seznanil z nemim filmom in madžarskimi teoretičnimi deli o filmu. O Krleževih „tonfilmskih imaginacijah” so pisali že prej, vendar brez natančnejše strokovne elaboracije celotne problematike. Prvi strokovnjak, ki je v svojem obširnem eseju o Krleževih zgodnjih dramskih besedilih omenil možnost aplikacije filmske tehnike pri odrski postavitvi, je bil ravnatelj zagrebške Drame Josip Bach, ki je sicer odklonil uprizoritev vseh Krleževih dram. Bachova lucidna ugotovitev je za avtorja monografije bila pravo izhodišče za analizo Krleževih Legend, vendar ne z vidika možne gledališke inscenacije, ampak morebitne filmske inspiracije tako pri določenih temah (Jezus, Saloma, Krištof Kolumb) kot pri aplikaciji kinopoetike, še zlasti pri netipičnih didaskalijah. Zadnja desetletja avtorji v sodobni literarni teoriji o intermedialnosti pogosto tematizirajo povezave med literarnim besedilom in filmom, analizirajo filmske adaptacije znanih književnih del ter pišejo o filmičnosti, kinostilu in kinopoetiki konkretnih literarnih del. Po avtorjevih ugotovitvah vse te stilne elemente najdemo tudi v Krleževih zgodnjih delih (Legende, simfonije), vendar je „filmski jezik” tako izrazito prisoten, da tudi strukturalno zaznamuje ta dela. Avtor monografije prav zaradi zaznamovalne moči teh elementov Krleževe določene didaskalije in scenske rešitve imenuje kinotekst. Ta literarnoteoretski pojem je inovacija, ki se nanaša na določene dele konkretnega književnega besedila, in je pravzaprav popolnoma adekvaten filmskemu kadru. To pomeni, da so nekateri segmenti v Krleževem literarnem besedilu pravi filmski kader in tako tudi funkcionirajo. Gre za nenavaden paradoks, saj je književnost besedna umetnost, film pa vizualna. Keywords: Miroslav Krleža, intertekstualnost, intermedialnost, madžarska kultura, film, kinotekst Published in DKUM: 02.03.2023; Views: 614; Downloads: 67 Full text (14,15 MB) This document has many files! More... |
4. Vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete na slovensko-madžarskem območju Prekmurja : magistrsko deloKaja Mujdrica, 2022, master's thesis Abstract: Temeljni namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšna je vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete učencev in dijakov na dvojezičnem območju Prekmurja.
V teoretičnem delu magistrskega dela najprej opredelimo temeljne pojme, ki se navezujejo na temo, osredotočimo se na dvojezično šolstvo na območju Prekmurja, pozornost pa namenimo tudi vlogi šole pri spodbujanju narodne identitete učencev in povezavi športa z narodno identiteto. Pri tem izpostavimo, kakšne možnosti nudi pri spodbujanju narodne identitete učencev in dijakov predmet šport.
Empirični del magistrskega dela temelji na kvantitativnih in kvalitativnih podatkih, ki so bili pridobljeni s pomočjo spletnega vprašalnika, s pomočjo katerega smo dobili odgovore 152 učencev in dijakov dvojezičnih osnovnih in srednjih šol, in delno strukturiranih intervjujev, ki so bili izvedenimi s šestimi učitelji, ki poučujejo predmet šport na dvojezičnih šolah v Prekmurju. Na osnovi stališč učencev in dijakov ter učiteljev zaključujemo, da se pri predmetu šport na dvojezičnih šolah v Prekmurju spodbuja in utrjuje slovenska narodna identiteta. Na to pomembno vpliva sporazumevanje, ki poteka pretežno v slovenskem jeziku, in dejavnosti, ki so načrtno ali prek prikritega kurikuluma vključene v poučevanje predmeta šport. Nenazadnje ima tudi večina anketiranih učencev in dijakov slovensko narodno identiteto. Čeprav rezultati pričajo v korist spodbujanja slovenske narodne identitete, pa raziskava vseeno pokaže odprtost do tega, da tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti pri predmetu šport ohranjajo in utrjujejo lastno narodno identiteto. Raziskava potrdi, da je na dvojezičnem območju v Prekmurju prisotno sožitje med pripadniki različnih narodnosti, kar se kaže tudi pri predmetu šport. Keywords: narodna identiteta, predmet šport, dvojezično šolstvo, madžarska manjšina Published in DKUM: 05.10.2022; Views: 625; Downloads: 179 Full text (2,09 MB) |
5. Odziv institucij Evropske unije na krizo vladavine prava v Evropski uniji : magistrsko deloJana Najdenov, 2021, master's thesis Abstract: Vladavina prava predstavlja hrbtenico modernih pluralističnih in demokratičnih družb. Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji vladavino prava določa kot eno izmed temeljnih vrednot, ki so skupne državam članicam in na katerih temelji Unija. Vladavina prava je ključnega pomena za zagotavljanje enake obravnave pred zakonom in zaščito pravic državljanov Unije, poleg tega pa tudi predpogoj za varovanje vseh ostalih vrednot EU, saj zagotavlja, da vsi javni organi delujejo v mejah določenih z zakonom, skladno z vrednotami demokracije in pod nazdorom neodvisnih in nepristranskih sodišč. Vloga neodvisnih in nepristranskih sodišč pri zagotavljanju vladavine prava je bila še posebej poudarjena z Lizbonsko pogodbo, ki je državam članicam naložila vzpostavitev pravnih sredstev, potrebnih za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije.
Če države članice ne spoštujejo vrednot Unije oz., da ne izpolnjujejo obveznosti iz Pogodb, le ti predpostavljata različne postopke sankcioniranj. Osrednji instrument za ukrepanje v primeru obstoja očitnega tveganja hujše kršitve oz. je hujša in vztrajna kršitev vrednot iz člena 2 PEU že ugotovljena, je politični postopek iz člena 7 PEU. Poleg tega pa Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva tudi sodne postopke, za uporabo katerih je potrebno dokazati kršitev prava EU. Sodni postopki kljub dolgotrajnosti največkrat privedejo do uspešne rešitve, vprašanje pa se pojavi, kako reševati izzive v DČ, ki ne spadajo na področje uporabe prava EU, torej jih ni mogoče obravnavati kot kršitev konkretne obveznosti iz Pogodb, vendar pa pomenijo sistemsko nevarnost za vladavino prava.
Politični napad na poljsko vrhovno sodišče, izveden z znižanjem upokojitvene starosti, ki je starejše sodnike prisilila v predčasno upokojitev, uvedba novega disciplinskega senata in novih disciplinskih postopkov zoper sodnike, prevzemanje nadzora nad državnimi institucijami, omejevanje medijske svobode, prikrajanje zakonodaje, spodkopavanje moči ustavnega sodišča itd. so ukrepi s katerimi sta Poljska in Madžarska Evropsko unijo pahnili v krizo vladavine prava, ki traja že več kot desetletje. Kljub številnim naporom Komisije, Evropskega parlamenta in Sodišča EU se kriza ne zmanšuje, ravno nasprotno, prihaja do vse pogostejših trenj in neposrednih političnih obračunov med državama članicama kršiteljicama in institucijami EU.
V magistrski nalogi bom poskusila osvetliti pomankljivosti ukrepanja institucij EU pri spopadanju s krizo vladavine prava v EU v luči pravnega okvira EU, še zlasti neaktivnost Evropske komisije.
vrednote EU, člen 2 PEU, člen 19 (1) PEU, politični postopek, člen 7 PEU, tožba zoper državo članico zaradni neizpolnjevanja obveznosti iz Pogodb, kriza vladavine prava v EU, Poljska, Madžarska, odzivi instutucij EU. Keywords: vrednote EU, člen 2 PEU, člen 19 (1) PEU, politični postopek, člen 7 PEU, tožba zoper državo članico zaradni neizpolnjevanja obveznosti iz Pogodb, kriza vladavine prava v EU, Poljska, Madžarska, odzivi instutucij EU. Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1152; Downloads: 273 Full text (1,27 MB) |
6. Načelo sodniške neodvisnosti v Evropski uniji : magistrsko deloDanaja Plohl, 2021, master's thesis Abstract: Neodvisnost sodstva predstavlja konstitutivni element načela učinkovitega sodnega varstva, ki izhaja iz skupnih tradicij držav članic in predstavlja splošno načelo prava EU. Učinkoviti sodni sistemi so odločilnega pomena za ohranjanje načela pravne države. Koncept sodniške neodvisnosti je avtonomni pojem prava EU, katerega Sodišče EU deli na tri vidike: zunanji vidik, ki ne dovoljuje nikakršnega zunanjega posredovanja, pritiskov ali vplivov; notranji vidik stoji na ideji absolutne nevtralnosti sodnikov (nepristranskost), ki od sodnika zahteva zgolj objektivnost in enako distanco do strank spora; tretji vidik – načelo neodstavljivosti – je Sodišče EU nedavno izpostavilo v zadevi Poljske, pri čemer je pojasnilo, da se od sodnikov lahko, le pod vnaprej določenimi strogimi pogoji in v cilju legitimnih interesov, zahteva, da predčasno odide iz svojega sodniškega položaja. Po drugi strani pa je ESČP razvilo subjektivno-objektivni test sodniške nepristranskosti, pri katerem lahko vzpostavimo vzporednice z definicijo s strani Sodišča EU.
Sodniška neodvisnost je bistvenega pomena tudi pri izpolnjevanju kriterijev za postavitev predhodnega vprašanja po 267. členu PDEU. V Portugues judges primeru je SEU jasno odločilo, da je pogoj neodvisnosti nacionalnih sodišč temeljni pogoj za pravilno delovanje postopka predhodnega odločanja, ki v svoji primarni funkciji zagotavlja polni učinek, enotnost predvsem pa avtonomijo prava EU. Povrhu vsega pa nacionalne določbe držav članic s svojimi procesnimi pravili ne smejo ovirati sodišč pri postavitvi predhodnega vprašanja, saj se v nasprotnem primeru prekomerno posega v samostojnost in neodvisnost sodišč.
Trenutno največje polemike se dogajajo na Poljskem in Madžarskem - v dveh državah članicah EU, ki vztrajno kršita načelo pravne države, kar je že bilo ugotovljeno s strani Sodišča EU. V vseh zadevah je Sodišče EU podalo pomembne precedense, ko je pri odločitvah ubralo pristop skozi prizmo načel iz 19. člena PEU v korelaciji s 47. členom Listine EU, ki ščitita načelo sodniške neodvisnosti v okviru načela učinkovitega sodnega varstva. Proti obema država članicama se je povrhu številnih sodnih postopkov sprožil tudi politični postopek. Tako sodni postopek po 258. členu PDEU kot politični postopek iz 7. člena PEU lahko tečeta istočasno. Če se nam v primeru sodnega postopka ponuja direktna pot do Sodišča EU, je potrebno pri političnem postopku doseči visoke pragove, da zadostimo pravnemu standardu »hujša in vztrajna« kršitev vrednot iz 2. člena PEU. Keywords: Učinkovito sodno varstvo, načelo sodniške neodvisnosti, sodstvo, postopek predhodnega odločanja, nacionalna procesna avtonomija, postopki zoper državo članico, načelo pravne države, Poljska in Madžarska. Published in DKUM: 09.06.2021; Views: 2322; Downloads: 621 Full text (1,16 MB) |
7. Ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije za Madžarsko in EstonijoValentina Muršič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Zaposlitvena funkcija ekonomski stroki služi kot pomemben instrument na mikroekonomski ali makroekonomski ravni. Na mikroekonomski ravni je v pomoč pri vodenju politike zaposlovanja. Splošneje, torej na makroekonomski ravni pa je v pomoč pri analizi podatkov, ki služijo kot podlaga za sprejemanje odločitev ekonomske politike določenega gospodarstva in so v veliki meri vezane na trg dela. Delo diplomskega projekta temelji na analizi modelov zaposlitvene funkcije za Madžarsko in Estonijo. Analiza se opira na podatke, uvožene iz evropske statistične baze Eurostat, in zajema obdobje med letoma 2000 in 2019. Na podlagi ekonomske teorije v naš model vključimo dve pojasnjevalni spremenljivki, realni bruto domači proizvod (RBDP) in realne plače (RW). Odvisno spremenljivko nam predstavlja zaposlenost (E). Za vsako izmed analiziranih gospodarstev določimo tri različne funkcijske oblike in se tako srečamo z linearno funkcijo, dvojno logaritemsko funkcijo in funkcijo z odloženo odvisno spremenljivko. Na podlagi velikosti determinacijskih koeficientov in rezultatov RESET-testa, Box-Coxovega testa ter Chowovega testa izberemo najustreznejšo funkcijsko obliko za vsako izmed držav. V zadnjem koraku v izbranem modelu s primernimi ekonometričnimi testi preverimo izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov. Natančneje, v modelu preverjamo normalno porazdelitev, multikolinearnost, heteroskedastičnost in avtokorelacijo. Keywords: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, metoda najmanjših kvadratov, Madžarska, Estonija Published in DKUM: 18.11.2020; Views: 1325; Downloads: 206 Full text (1,08 MB) |
8. Primerjalna analiza deželnih tveganj Češke in MadžarskeTjaša Vodička, 2020, undergraduate thesis Abstract: Deželno tveganje se nanaša predvsem na ekonomska in politična tveganja v neki državi. Za uveljavljanje podjetij na tujih trgih je zelo pomembno poznavanje teh tveganj, kajti nepoznavanje lahko povzroči nepričakovane naložbene izgube. Zaradi globalizacije in s tem povezana hitro rastoča mednarodna posojila in tuje neposredne investicije, je analiza deželnega tveganja postala ključna za mednarodne upnike in vlagatelje. V prvem delu diplomskega projekta smo predstavili koncept deželnega tveganja in obravnavali možna tveganja, ki lahko vplivajo na odločitve tujih investitorjev pred vstopom na tuji trg. Razložili smo pomen analize deželnega tveganja in obravnavali možne oblike obvladovanja deželnega tveganja. Češka in Madžarska sta državi Srednje Evrope, ki sta geografsko dobro locirani in privlačni za tuje vlagatelje. Na podlagi zbranih podatkov smo v drugem delu diplomskega projekta izvedli analizo deželnega tveganja in primerjali stopnjo tveganja obeh držav. Pri analizi smo uporabili podatke institucij Coface in Euler Hermes in primerjali prednosti ter slabosti. Proučili smo ekonomska in politična tveganja Češke in Madžarske in s tem glavne indikatorje, kot so gospodarska rast in ekonomska politika. Na podlagi primerjalne analize ugotavljamo, da je zaradi nižje stopnje deželnega tveganja, Češka bolj privlačna država za tuje neposredne investitorje kot Madžarska. Keywords: mednarodno poslovanje, deželno tveganje, analiza tveganj, tuje neposredne investicije, Češka, Madžarska. Published in DKUM: 11.11.2020; Views: 1930; Downloads: 98 Full text (1,34 MB) |
9. The online communication of corporate social responsibility in subsidiaries of multinational companies in HungaryRichard Szanto, 2018, review article Abstract: Background and Purpose: Many studies have explored the differences in the management of corporate social responsibility (CSR) of multinational companies across the globe. The main question of the study was, are there differences between CSR practices between home country and host country operations?
Design/Methodology/Approach: This study investigates the differences in online CSR communication between global corporate websites and the webpages of local subsidiaries in Hungary. The sample contains 70 multinational companies (MNCs) and their Hungarian subsidiaries. All the subsidiaries of the sample are listed amongst the largest 200 companies (based on turnover) in Hungary. Both the local (Hungarian) and the global internet sites of these MNCs were visited, and pre-defined categories were sought on the corporate websites. The presence/lack of these CSR themes and topics on the websites were recorded.
Results: The findings show that online CSR disclosure of the subsidiaries is usually more limited than the global communication. Moreover, distance from the headquarters seems to matter, the farther the headquarters of the MNC is located, the narrower CSR presence on the websites of the local subsidiary can be observed.
Conclusion: The paper’s main contribution is to deepen our knowledge about the CSR strategies of the multinational companies across their operations. It was confirmed that their CSR practices significantly differ between the host and home countries. Keywords: Madžarska, multinacionalne družbe, družbena odgovornost, komuniciranje, svetovni splet Published in DKUM: 10.10.2018; Views: 1457; Downloads: 330 Full text (477,47 KB) This document has many files! More... |
10. Odločba Sodišča EU v zadevi Magyar Köztársaság Legfelsőbb Bírósága - Razlaga člena 101(1) PDEU glede ravnanj podjetij, ki po »cilju« omejujejo konkurencoAna Dvoršak, 2013, polemic, discussion, commentary Keywords: odločbe, komentarji, Sodišče EU, konkurenčno pravo, člen 101(1) PDEU, Madžarska Published in DKUM: 01.08.2018; Views: 1075; Downloads: 55 Full text (177,46 KB) |