| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
SPREMEMBE PRI POROČANJU PO ODSEKIH PO MSRP 8 V PRIMERJAVI Z NJEGOVIM PREDHODNIKOM MRS 14
Matej Vrčkovnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: S 1. 1. 2009 morajo podjetja, ki poročajo po MSRP, razkrivati informacije po odsekih po MSRP 8, ki je nadomestil MRS 14. MSRP 8 je standard, ki je skoraj kopija ameriškega standarda SFAS 131. Njegovo sprejetje je predvsem posledica zbliževanja MSRP in US GAAP. Z MSRP 8 se bistveno spremeni opredeljevanje odsekov. Medtem ko so bili pri MRS 14 odseki opredeljeni kot področni in območni, so pri MSRP 8 odseki, o katerih se poroča, opredeljeni na osnovi informacij, ki jih vodilna oseba za sprejemanje poslovnih odločitev (CODM) uporablja za sprejemanje odločitev glede poslovanja podjetja. V teoretičnem delu smo predstavili standard poročanje po poslovnih odsekih (MSRP 8) in standard poročanje po odsekih (MRS 14) in ju primerjali med seboj. Proučevali smo tudi vplive in spremembe ob prehodu z MRS 14 na MSRP 8 z vidika poročevalcev in z vidika uporabnikov računovodskih informacij. Ugotovili smo, da so pripravljavci računovodskih informacij v letnih poročilih dokaj dobro sprejeli standard, medtem ko so uporabniki informacij do novega standarda dokaj zadržani. Kot slabost MSRP 8 so največkrat omenili neobvezno poročanje po območnih odsekih in zmanjšanje primerljivosti zaradi izvzetega kriterija tveganj in nagrad, ki ga prinaša poslovodski pristop. V avtomobilski industriji podjetja, ne glede na standard poročanja, razkrivajo skorajda istovrstne informacije. Razlike nastajajo pri številu odsekov in številu razkritih postavk, kar pa glede na ugotovitve naše raziskave ni pogojeno, po katerem standardu podjetje poroča. S tem smo zavrgli trditve, da imajo informacije, razkrite po MSRP 8, za zunanje uporabnike večjo dodano vrednost, da informacije, razkrite po MSRP 8, pripomorejo k boljšemu razumevanju letnega poročila kot celote in da se pri MSRP 8 povečuje tveganje razkrivanja občutljivih informacij. Sklepamo lahko tudi, da se stroški priprave informacij po MSRP 8 ne zmanjšajo pomembno. Če bi se, bi verjetno vsa podjetja ali vsaj večina takoj prešla na poročanje po MSRP 8, kar pa se pri podjetjih v avtomobilski industriji ni zgodilo.
Keywords: poročanje po poslovnih odsekih (MSRP 8), poročanje po odsekih (MRS 14), razkritja o odsekih podjetja in z njimi povezanih informacij (SFAS 131), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), ameriški splošno sprejeti standardi (US GAAP), vodilna oseba za sprejemanje poslovnih odločitev (CODM), območni odsek, področni odsek, poslovni odsek, avtomobilska industrija
Published: 08.12.2009; Views: 2621; Downloads: 212
.pdf Full text (437,82 KB)

2.
MOŽNOSTI OPTIMIRANJA DAVČNEGA OBRAČUNA ZAVAROVALNIC V RAZMERAH MEDNARODNIH RAČUNOVODSKIH STANDARDOV
Tatjana Ristanić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Z letom 2007 so zavarovalnice morale preiti na sistem računovodenja po MSRP. Razlog temu sta vstop Slovenije v EU ter dejstvo, da so zavarovalnice finančne institucije. Zavarovalnice so dolžne sestavljati računovodske izkaze po pravilih MSRP, vendar pri oblikovanju davčnega obračuna pridejo v poštev predvsem tisti dejavniki, ki jih oblikuje država (davčno priznavanje prihodkov in odhodkov, davčna stopnja, izvzem prihodkov…). Zakonske podlage davčnega obračuna zavarovalnic v Sloveniji so: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o zavarovalništvu, Zakon o davčnem postopku. Za optimiranje je potrebna uspešna kombinacija poslovne politike zavarovalnice, ugoden razvoj škodnih dogodkov, predvsem pa ugodni makro pogoji ( davčne olajšave, davčna stopnja). Slednji so predvsem razlog, za vse bolj razširjeno davčno planiranje in lahko pomenijo merilo konkurenčnosti med državami. V okviru MSRP je možnost davčnega optimiranja omejena. Uporaba teh standardov zagotavlja prej podlago za izboljšanje varnosti in solventnosti zavarovalnic, kot pa možnosti za iskanje vrzeli v standardih, za namen zmanjšanja davčne obremenitve.
Keywords: MSRP, zavarovalno-tehnične rezervacije, davek od dohodkov pravnih oseb, zavarovalnice, naložbe zavarovalnic, odloženi davki, davčne olajšave, kapital, davčni obračun
Published: 08.11.2010; Views: 1204; Downloads: 147
.pdf Full text (393,46 KB)

3.
KONVERGIRANJE AMERIŠKIH SPLOŠNO SPREJETIH NAČEL RAČUNOVODENJA IN MEDNARODNIH STANDARDOV RAČUNOVODSKEGA POROČANJA
Nina Saje, 2010, final seminar paper

Abstract: Diplomski seminar predstavlja in opisuje projekt konvergiranja ameriških splošno sprejetih načel računovodskega poročanja (GAAP) in mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki poteka s sodelovanjem Sveta za mednarodne računovodske standarde (IASB) in ameriškega Sveta za standarde finančnega računovodstva (FASB). Na začetku diplomskega dela smo predstavili obe organizaciji, tj. Svet za mednarodne računovodske standarde in Ameriški Svet za standarde finančnega računovodstva ter predstavili dokumente, s katerimi sta se Sveta zavezala k razvoju enovitih računovodskih standardov. Nadalje smo predstavili projekte konvergiranja, ki so že dokončani, tiste, ki so še ve teku in projekte, katerih se Sveta nameravata lotiti v prihodnosti. Vsebinsko smo se zaradi kompleksnosti projekta samo površinsko lotili konvergiranja rešitev v zvezi s poslovnimi kombinacijami.
Keywords: ameriško splošno sprejeta načela računovodenja (GAAP), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), projekt konvergiranja, Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), ameriški Svet za standarde finančnega poročanja (FASB), poslovne kombinacije, visoko kakovostni standardi
Published: 12.01.2011; Views: 1375; Downloads: 114
.pdf Full text (1,03 MB)

4.
RAZKRITJA INFORMACIJ O (PO) ODSEKIH V LETNIH POROČILIH SLOVENSKIH VELIKIH DRUŽB
Daniel Zdolšek, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Splošno sprejeta pravila računovodenja dajejo podjetjem in njihovim vodstvom možnost diskrecijske izbire, da znotraj dovoljenega nabora možnih metod in razkritij izberejo metode računovodenja in razkritja po svoji presoji. Pomemben dejavnik, ki vpliva na odločanje podjetij (vodstev podjetij) glede razkrivanja ali prikrivanja računovodskih informacij, je obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo. Izsledki raziskave kažejo, da tri četrtine slovenskih (po velikosti) velikih družb ne razkriva informacij o (po) odsekih v svojih letnih poročilih. Prav tako obseg (število) razkritih informacij po odsekih glede na splošno sprejeta pravila računovodenja (Slovenske računovodske standarde) pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, ni odvisen od dejavnikov (lastnosti podjetja), kot so velikost podjetja, finančno vzvodje podjetja, dobičkonosnost podjetja, stopnja rasti podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. V več preteklih raziskavah je imelo več teh dejavnikov vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, vendar pri proučitvi vzorca družb, katerih vrednostni papirji so bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev in ne tistih, katerih vrednostni papirji niso bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev. Edini dejavnik, ki ima vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, je tisti, ki kaže, ali podjetje deluje v proizvodni dejavnosti. Proučitev ravnanja (obnašanja) vodstev podjetij glede razkrivanja posameznih (vrst) informacij po odsekih v letnih poročilih pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih, kaže, da sta glede ravnanja vodstev podjetij pomembni dejstvi, ali je podjetje razkrilo svoje obveznosti do virov sredstev po odsekih in ali je podjetje razkrilo svoje prihodke po odsekih. Razkritje obveznosti do virov sredstev po odsekih v letnem poročilu tako na splošno opredeljuje vzorec razkrivanja podjetja glede ravnanja vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih. Dejavniki, ki imajo vpliv na ravnanje vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, so velikost podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. Izidi proučevanega vzorca družb, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, kažejo, da stroški (bremena), povezani z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, niso pomemben dejavnik, ki bi imel vpliv na obseg (število) razkritih informacij o (po) odsekih v letnem poročilu (glede na v raziskavi proučevane dejavnike). Ima pa obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, vpliv na ravnanje (obnašanje) vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, zaradi katerih vodstvo podjetja razkritje le nekatere posamezne vrste informacij o (po) odsekih v letnem poročilu.
Keywords: računovodsko poročanje, razkritja, računovodska razkritja, računovodske informacije, letno poročilo, poslovni odsek, poročanje po odsekih, slovenski računovodski standardi (SRS), poročanje o odsekih, mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), razvoj, stroški; povezani z možnimi škodljivimi učinki za podjetje, tveganja, kazalec (indeks) razkrivanja, (vedenjski) vzorec razkrivanja, odločanje o razkrivanju informacij
Published: 29.06.2011; Views: 2273; Downloads: 84
URL Link to full text

5.
VPLIV MEDNARODNEGA STANDARDA ZA MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA NA USPEŠNOST, FINANČNI POLOŽAJ IN OBDAVČITEV MALEGA PODJETJA V SLOVENIJI IN NEMČIJI
Tatjana Marsel, 2011, master's thesis/paper

Abstract: V času globalnega gospodarstva veliko podjetij posluje v mnogih državah, tako smo bili v preteklosti priča potrebam po nastanku enotnih računovodskih standardov MSRP (Mednarodni standardi računovodskega poročanja), ki pa so z vidika manjših podjetij preobsežni in prezahtevni. Zato se je pojavila potreba po posebnem mednarodnem standardu za manjša podjetja. Temeljni cilj magistrskega dela je predstaviti vsebino Mednarodnega standarda za mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSRP za MSP) ter ugotoviti najpomembnejše razlike v zunanjem poročanju po Slovenskih računovodskih standardih, nemških standardih in po MSRP za MSP ter tako izpostaviti glavne spremembe, ki bi jih uvajanje MSRP za MSP prineslo malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji in Nemčiji. Kolikšna bo dejanska uveljavitev MSRP za MSP v praksi, pa bo pokazal čas.
Keywords: Slovenski računovodski standardi (SRS), MSRP, MSRP za MSP, nemški standardi, zunanje računovodsko poročanje, letna poročila malih družb, vrednotenje ekonomskih kategorij.
Published: 20.09.2011; Views: 1643; Downloads: 257
.pdf Full text (691,09 KB)

6.
SPREMINJANJE PREMOŽENJSKO - FINANČNEGA STANJA ZAVAROVALNIC PRED UVEDBO SOLVENTNOSTI II
Vladoša Lutar Markovič, 2012, master's thesis/paper

Abstract: Biti priča pomembnega razvoja novega solventnostnega režima za zavarovalnice iz držav članic Evropske skupnosti, kot je režim Solventnost II, je neponovljivo. Vse od zametkov idej, ki so se pojavile v letu 2000, pa do danes, leta 2012, je potekal razvoj novega kompleksnega režima solventnosti, imenovanega Solventnost II. Pri tem projektu so pod okriljem Evropske komisije intenzivno sodelovali Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS, evropski nadzorni organ EIOPA in zavarovalnice držav članic ES. Razvoj novega režima je potekal zelo odprto skladno s štiristopenjskim Lamfalussyjevim procesom, pri čemer je bila želja, da bi se v izvajanje kvantitativnih študij učinkov med razvojem režima vključile številne zavarovalnice iz Skupnosti. Kvantitativne študije učinkov novega solventnostnega režima na premoženjsko-finančno stanje zavarovalnic (ang. QIS Quantitative Impact Study), s pomočjo katerih se je gradil in razvijal nov solventnostni režim, so se večkrat ponavljale. Zato so bile zavarovalnicam iz držav članic ES dane možnosti spoznavati ter proučevati, kaj jim bo nov režim doprinesel. Z raziskavo v magistrski nalogi smo predstavili ključne izzive, s katerimi se bodo morale zavarovalnice soočiti pri sprejemu novega solventnostnega režima, in hkrati pomembnejše spremembe mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) na področju premoženjsko–finančnega stanja zavarovalnic v ES. Ugotovitve so pokazale, da so zavarovalnice, zlasti tiste, ki poročajo v skladu z MSRP, že s sedanjo strukturo premoženjsko-finančnega stanja v glavnem solventne tako po zahtevah trenutnega kot tudi prihajajočega solventnostnega režima. Kakšen bo učinek novega solventnostnega režima bomo lahko zares spoznali čez čas, ko se bo nova direktiva Solventnosti II v popolnosti implementirala v zavarovalnicah.
Keywords: Nov solventnostni režim za zavarovalnice, direktiva Solventnost II, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS, evropski nadzorni organ EIOPA, Lamfalussyjev proces, kvantitativna študija QIS, mednarodni računovodski standardi MSRP, implementirala.
Published: 23.05.2012; Views: 1813; Downloads: 255
.pdf Full text (1,03 MB)

7.
PREIZKUS VELJAVNOSTI MODELOV ZA IDENTIFIKACIJO POROČILA REVIZORJA
Daniel Zdolšek, 2012, master's thesis

Abstract: Izsledek revidiranja računovodskih izkazov je zagotovílo revizorja, povezano z opravljenimi postopki revidiranja računovodskih izkazov revidirane družbe, ki je podano v obliki (pisnega) poročila revizorja o računovodskih izkazih, katero lahko bodisi je prilagojeno (torej takšno poročilo, da to ne vključuje mnenja brez pridržkov o računovodskih izkazih) bodisi ni prilagojeno (torej takšno poročilo, da to vključuje mnenje brez pridržkov o računovodskih izkazih). Sámo revidiranje je zbir več raznovrstnih postopkov, povezanih z revidiranjem, vključno s postopki proučevanja (analitičnimi postopki). Razlogi za možno uporabo modela, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja (kot pripomočka pri revidiranju računovodskih izkazov, povezanega s postopki proučevanja), so različni. Omogoča možnost seznanitve z (možno) revidirano družbo pri predhodnem ocenjevanju, zaznavanja možnih težavnih področij, povezanih z računovodskimi izkazi, oblikovanje pričakovanj, povezanih z računovodskimi izkazi, in tako naprej. Takšen pripomoček je tako mogoče uporabiti pri načrtovanju izvedbe revidiranja računovodskih izkazov, pri izvedbi takšnega revidiranja in ne nazadnje tudi pri nadziranju izvedenega revidiranja računovodskih izkazov. Takšen pripomoček je lahko pripomoček bodisi izvajalca revidiranja bodisi pripomoček nadzornika izvajalca revidiranja bodisi pripomoček katerekoli druge (zadostno usposobljene) osebe, katera kaže zanimanje, povezano z računovodskimi izkazi. Če obstaja pripomoček, kot je razvit model iz katerekoli izmed preteklih raziskav, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno, je pomembno, ali je takšen razvit model veljaven. Izsledki raziskave kažejo, da ni mogoče ugotoviti, ali je katerega izmed preteklih razvitih modelov iz (razpoložljivih) preteklih raziskav mogoče razvrstiti med veljavne modele, kajti glede na razpoložljive podatke, povezane s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, ni mogoče proučiti dejanske (realne) uspešnosti nobenega izmed preteklih razvitih modelov in tako tudi ni mogoče ugotoviti, kakšna je zmožnost posplošitve kateregakoli izmed preteklih razvitih modelov. Razlog, da ni mogoča takšna proučitev nobenega izmed preteklih razvitih modelov, je, da je bil v razvit pretekli model v vsaki izmed (razpoložljivih) preteklih raziskav vključen vsaj en kazalec ali/in kazalnik, za katerega podatki niso razpoložljivi v raziskavi razpoložljivih podatkih. Razpoložljivi podatki, povezani s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, pa kažejo, da je prilagoditev poročila revizorja o računovodskih izkazih pojav, katerega pojavnost je majhna. Vendarle pa, enako kot v več preteklih raziskavah, velja, da so kazalci in kazalniki skupine družb, katere imajo poročilo revizorja prilagojeno, manj ugodni kot kazalci in kazalniki skupine družbe, katerih poročilo revizorja ni prilagojeno (na primer: manjši je obseg sredstev, manjši je obseg prihodkov, večja je zadolženost, slabša je likvidnost, slabša je poslovna uspešnost in tako naprej). In nadalje, izsledki raziskave tudi kažejo, da je mogoče z zbirom različnih izbranih kazalcev in/ali kazalnikov prepoznati poročilo revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno in katero prejmejo slovenske (po velikosti) velike družbe. Več razvitih modelov logistične regresije kaže ugodno uspešnost razvitega modela glede na različna merila, katera kažejo uspešnost posameznega razvitega modela. Vsakega izmed teh modelov pa je mogoče tudi umeriti tako, da se bodisi doseže najmanjši možen obseg nepravilnih razvrstitev pri posameznem izmed razvitih modelov bodisi doseže najnižje možne celotne povprečne stroške nepravilne razvrstitve pri posameznem izmed razvitih modelov. Umerjanje kateregakoli izmed razvitih modelov je odvisno od subjektivnih (osebnih) nagnjenj uporabnika posameznega izmed
Keywords: revidiranje, revizija, revizor, letno poročilo, računovodski izkazi, poročilo revizorja, mnenje revizorja, resnicoljubna predstavitev, slovenski računovodski standardi (SRS), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja (MSR), postopki proučevanja (analitični postopki), model za prepoznavanje poročila revizorja, veljavnost razvitega modela, uspešnost razvitega modela, analiza občutljivosti, umeritev modela (nastavitev, kalibracija)
Published: 22.02.2013; Views: 1323; Downloads: 92
URL Link to full text

8.
OPORTUNISTIČNE DISKRECIJSKE ODLOČITVE PRI OSLABITVAH DOBREGA IMENA PO MEDNARODNIH STANDARDIH RAČUNOVODSKEGA POROČANJA: EMPIRIČNA PREVERBA NA VZORCU PODJETIJ EVROPSKE UNIJE
Mateja Jerman, 2012, doctoral dissertation

Abstract: V skladu z veljavnimi računovodskimi standardi v MSRP dobro ime ni več predmet amortiziranja, temveč se enkrat na leto oziroma po potrebi večkrat na leto preverja za slabitev. Velika mera subjektivnosti in oportunistično obnašanje poslovodstev ter posledično manipuliranje oslabitev dobrega imena, ki je predmet proučevanja v tej doktorski disertaciji, se največkrat povezuje z določitvijo nadomestljive vrednosti, ki je podvržena subjektivni oceni, če se v procesu oslabitve uporablja koncept vrednosti pri uporabi. Osrednji namen disertacije je empirično preveriti povezavo nekaterih spodbud in dejavnikov možne oportunistične diskrecijske izbire z obeti pojava oslabitev dobrega imena v času finančne krize na primeru izbranih velikih podjetij Evropske unije (EU), ki so obvezana poročati po MSRP. Na podlagi pregleda izsledkov obstoječih raziskav in analize strokovnih rešitev v računovodskih standardih v empiričnem delu disertacije oblikujemo model preverjanja možne oportunistične diskrecijske izbire pri slabitvah dobrega imena, prek spodbud in dejavnikov, ki utegnejo voditi poslovodstvo do tovrstnega ravnanja. V model vključujemo spodbude, ki so se v literaturi najpogosteje izkazale kot statistično značilne. Model, ki ga predstavljamo v empiričnem delu doktorske disertacije, pomanjkljivosti študij oportunistične diskrecijske izbire pri slabitvah dobrega imena odpravlja na področju obravnave dejavnikov, ki omogočajo diskrecijo pri testiranju DUE za slabitev dobrega imena. Za potrebe preverjanja postavljenih hipotez so zbrani podatki velikih podjetij EU, ki so obvezana poročati po MSRP. V vzorec so zajeti reprezentativni predstavniki anglosaškega in kontinentalnega sistema ureditve, ki imajo obenem različno institucionalno ureditev, pri čemer so finančne institucije iz vzorca izločene. V vzorcu vključujemo nemška, britanska in italijanska podjetja. Podatki za empirični del raziskave so zbrani za obdobje finančne krize, tj. 2008−2010, saj iz teorije izhaja, da bodo imela podjetja v krizi zaradi slabših poslovnih rezultatov spodbude, da poslovni izid oblikujejo na želeno raven. Empirična analiza dokazuje, da poslovodstvo pri oslabitvah dobrega imena najverjetneje vsaj delno oportunistično deluje v vseh treh proučevanih državah EU. V povezavi s temeljno tezo lahko trdimo, da so se strokovne rešitve v MSRP glede procesa testiranja dobrega imena za oslabitev v času finančne krize v velikih podjetjih Evropske unije, ki so zavezana poročati po MSRP, uporabljale oportunistično. Rezultati empirične analize imajo z vidika prispevka k znanosti doprinos: a) k spoznanjem s področja spodbud in dejavnikov, ki vplivajo na oportunistične diskrecijske izbire pri oslabitvah dobrega imena v okolju velikih evropskih podjetij, ki so obvezana poročati po MSRP in b) k spoznanjem o vplivu spodbud in dejavnikov, ki vplivajo na oportunistične diskrecijske izbire pri oslabitvah dobrega imena v različnih institucionalnih okoljih, ker rezultati empirične analize dokazujejo, da kljub uporabi enakih računovodskih standardov zgodovinski razvoj institucionalnih dejavnikov, ki so vplivali na razvoj računovodskega sistema med različnimi državami, pomembno vpliva na računovodsko prakso in delovanje poslovodstva.
Keywords: dobro ime, oslabitev, oportunizem, diskrecija, testiranje za slabitev, MSRP, MRS 36
Published: 17.05.2013; Views: 1932; Downloads: 332
.pdf Full text (3,61 MB)

9.
Glavne značilnosti računovodskega poročanja na podlagi MSRP
Aleš Novak, 2007, original scientific article

Abstract: Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) imajo v nasprotju z nacionalnimi računovodskimi standardi nadnacionalno naravo. V prispevku je najprej prikazan zgodovinski razvoj MSRP, nato pa so predstavljene z njimi povezane aktualne institucije, kot so Fundacija sveta zamednarodne računovodske standarde, Upravni odbor zamednarodne računovodske standarde in Odbor za pojasnjevanje MSRP. Posebej so prikazana razmerja med MSRP in računovodskimi direktivami EU, nato pa še cilji in uporaba uredbe o uporabi mednarodnih računovodskih standardov v EU. V zadnjem poglavju prispevka so poudarjene glavne značilnosti sistema zunanjega poročanja MSRP z vidika temeljnih predpostavk, kakovostnih značilnosti računovodskih izkazov in vsebine ter obsega računovodskih izkazov.
Keywords: MSRP, računovodske direktive EU, mednarodni računovodski standardi, računovodski izkazi
Published: 10.07.2015; Views: 533; Downloads: 83
.pdf Full text (127,03 KB)
This document has many files! More...

10.
Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica