| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Kazalniki kakovosti in njihov vpliv na varnost pacientov
Urška Klinar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali tri pomembne kazalnike kakovosti, in sicer MRSA, razjedo zaradi pritiska in padce bolnikov. Cilj je bil z anketo ugotoviti raven znanja medicinskih sester v Splošni bolnišnici Jesenice o preprečevanju in širjenju okužb z MRSA, o preprečevanju razjede zaradi pritiska in o padcih bolnikov. Zanimalo nas je tudi, ali medicinske sestre upoštevajo standarde kakovosti pri svojem delu. Ugotovili smo, da nekatere medicinske sestre v Splošni bolnišnici Jesenice ne upoštevajo standardov o preprečevanju in širjenju okužb z MRSA. Kljub temu da je večina medicinskih sester seznanjena s standardi o preprečevanju in širjenju okužb z MRSA, jih ne upoštevajo. Na drugo vprašanje, ali so medicinske sestre pozorne, da ima bolnik, ki je ogrožen za padec, primerne pripomočke, lahko odgovorimo pritrdilno, saj je iz odgovorov razvidno, da medicinske sestre upoštevajo vse varnostne ukrepe, ki pripomorejo k preprečevanju padcev. Tretje raziskovalno vprašanje je bilo, ali medicinske sestre poznajo preventivne ukrepe pri preprečevanju razjede zaradi pritiska. Medicinske sestre dobro poznajo preventivne ukrepe za preprečevanje razjede zaradi pritiska. Nekatere medicinske sestre pa niso dobro seznanjene, kateri so zunanji dejavniki, ki vplivajo na razjedo zaradi pritiska. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo s študijem slovenske in tuje literature. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje, ali medicinske sestre v Splošni bolnici Jesenice upoštevajo standarde, ki so pomembni za preprečevanje in širjenje okužb z MRSA, ter standarde za preprečevanje padcev in razjede zaradi pritiska smo kot instrument raziskovanja uporabili anketo z vprašanji zaprtega in odprtega tipa. Obdelava podatkov je potekala v MS Excelu. Na podlagi rezultatov smo analizirali vse odgovore ter nekatere tudi grafično prikazali. Uporabili smo deskriptivno statistično metodo, rezultate pa predstavili v besedni in grafični obliki.
Keywords: kazalniki kakovosti, MRSA, razjeda zaradi pritiska, padci bolnikov, medicinska sestra, kakovost
Published: 21.12.2009; Views: 4487; Downloads: 1280
.pdf Full text (1,14 MB)

3.
POJAV BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V DOMU STAREJŠIH, KOT KAZALNIK KAKOVOSTNE ZDRAVSTVENE NEGE PO SISTEMU E-QALIN
Mihaela Ritlop, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema opis bolnišnične okužbe, ki se najpogosteje pojavlja v domu starejših, to je okužba z bakterijo, imenovano Staphilococcus aureus, odporno proti antibiotiku Meticilin (v nadaljevanju MRSA). Predstavili smo najpogostejše načine prenosa bolnišničnih okužb, kot so okužene roke negovalnega osebja in okuženi pripomočki za zdravstveno nego, ki predstavljajo največji problem. Opisali smo načine preprečevanja bolnišničnih okužb, kot so umivanje in razkuževanje rok negovalnega osebja, uporaba medicinskih rokavic, čiščenje in razkuževanje površin ter pripomočkov za nego. Predstavili smo starostnika in njegovo bivanje v domu starejših. Za starostnika je sprememba bivalnega okolja z odhodom v domsko varstvo velik stres, zato mora negovalni tim starostnika sprejeti načrtovano s posebno individualno pozornostjo. Pomembno je tudi, da svojci tesno sodelujejo z negovalnim osebjem, kar ugodno vpliva na njihovega starostnika. Z raziskavo, ki smo jo izvajali v domu starejših občanov, smo ugotavljali poznavanje aktivnosti za preprečevanje bolnišničnih okužb pri negovalnem osebju. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Opravili smo retrospektivno analizo okužb s pomočjo zdravstvenih kartotek stanovalcev. Ugotovili smo, da se je število okužb z MRSA od leta 2005 do leta 2007 zmanjšalo. Izvedli smo tudi anketiranje s pomočjo vprašalnika, kjer smo ugotavljali koliko negovalni tim pozna pojem MRSA, kdaj izvajajo umivanje in kdaj razkuževanje rok. Ugotovili smo, da je negovalni tim v domu starejših občanov s pojmom MRSA seznanjen in da pozna ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb. Ugotovili smo tudi, da si negovalni tim želi več izobraževanj na tematiko bolnišničnih okužb. Okužbam v celoti se v domu starejših ni moč izogniti, možno jih je zmanjšati na najnižjo sprejemljivo raven, in sicer z izobraževanjem negovalnega osebja in doslednim izvajanjem ukrepov umivanja in razkuževanja rok ter pripomočkov.
Keywords: MRSA, bolnišnične okužbe, starostnik, dom starejših, razkuževanje rok.
Published: 30.03.2010; Views: 4766; Downloads: 1061
.pdf Full text (899,65 KB)

4.
Učinkovitost uporabe RODAC ploščic za ugotavljanje kontaminacije bolnišničnih tekstilij z MRSA
Jasmina Mehinović, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Bolnišnične okužbe predstavljajo velik problem v bolnišničnem okolju, nastanejo med bivanjem v bolnišnici in se prenašajo preko stika, zraka in z izločki. Povzročajo jih virusi, bakterije, glivice, itd. Eden izmed nevarnejših povzročiteljev je bakterija proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (MRSA). Staphylococcus aureus naseljuje kožo in sluznice in je bil pred odkritjem antibiotikov vzrok za veliko okužb pooperativnih ran in poškodb. Zaradi neprimerne in pretirane uporabe antibiotikov je kmalu postal odporen na večino razpoložljivih antibiotikov. Danes predstavlja velik problem za zdravstvene ustanove. Od leta 1999 v Evropi ustanovljena mednarodna mreža nacionalnih sistemov (EARSS–EARS–net) sledi bakterijam, ki so odporne proti antibiotikom. Njen namen je zbiranje zanesljivih in primerljivih podatkov o prevalenci in širjenju večkratno odpornih glavnih invazivnih bakterij s klinično in epidemiološko pomembnostjo. MRSA spada med te bakterije. Trenutno so okužbe z MRSA v Sloveniji v upadu. MRSA se prenaša s stikom, kar pomeni, da je bolnikova okolica kontaminirana. Bakterije prehajajo tudi v tekstilije, ki so tridimenzionalne strukture. Največkrat se kontaminacija tekstilij dokazuje z jemanjem odtisov z RODAC ploščicami, vendar z njimi odvzamemo vzorec le s površine tkanine. Dokazovanje kontaminacije tekstilij lahko dokažemo tudi s stresalno metodo, pri kateri se bakterije iz tekstilije izločijo v tekočino. V diplomski nalogi smo primerjali ti dve metodi vzorčenja tekstilij, kontaminiranih z bakterijami. Primerjavo smo najprej izvedli v laboratoriju nato pa še v bolnišničnem okolju. V raziskavo sta bila vključena dva pacienta, ki sta imela bris za MRSA pozitiven. Za izvedbo raziskave smo dobili soglasje ustanov. Namen naše raziskave je bil, da ugotovimo katera od dveh omenjenih metod je bolj natančna. Rezultati raziskave so pokazali, da je stresalna metoda natančnejša od metode jemanja odtisov z RODAC ploščicami. Raziskava je tudi pokazala, da je metoda jemanja odtisov z RODAC ploščicami dovolj zanesljiva za dokazovanje kontaminacije tekstilij.
Keywords: bolnišnične okužbe, MRSA, tekstilije, RODAC, stresalna metoda
Published: 20.09.2012; Views: 1714; Downloads: 233
.pdf Full text (1,21 MB)

5.
Uporaba nove metode za ugotavljanje prisotnosti Staphylococcus aureus na bolnišničnih tekstilijah
Matej Fesel, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Bolnišnične okužbe so pomemben javno zdravstveni problem, ki zahtevajo veliko finančnih sredstev in različnih kadrov. Bolnišnične okužbe povzročajo različni mikroorganizmi; bakterije, virusi, glive, praživali, paraziti, itd. V preteklosti se je zelo razmahnila uporaba antibiotikov, kar je pomembno prispevalo k razvoju bolnišničnih okužb. Manj pa se je posvečalo preventivi. Danes ugotavljamo, da je preventiva cenejša, zato je vedno bolj v ospredju. Detekcija mikroorganizmov na tekstilijah je pomembna pri preventivi okužb. Tekstilije so namreč skozi celoten čas bolnišnične obravnave v stiku s pacienti, kar pomeni, da so lahko vir okužbe. Še posebej pa so ogroženi pacienti z oslabljenim imunskim sistemom, starostniki in otroci. Ena izmed nevarnejših bakterij, ki je razvila odpornost na številne antibiotike, je Staphylococcus aureus, navzoča na človeški koži in sluznici. V empiričnem delu smo primerjali dve različni metodi za detekcijo mikroorganizmov na tekstilijah in želeli ugotoviti, katera izmed metod je najbolj primerna za uporabo. Ugotovili smo, da je uporaba aparature Morapex primernejša od metode jemanja odtisov s pomočjo RODAC ploščic.
Keywords: bolnišnične okužbe, MRSA, Staphylococcus aureus, tekstilije, aparatura Morapex
Published: 07.02.2014; Views: 1732; Downloads: 281
.pdf Full text (1,48 MB)

6.
POMEN SPREMLJANJA PREPREČEVANJA PRENOSA MRSA V SLOVENSKIH BOLNIŠNICAH KOT KAZALNIK KAKOVOSTI V ZDRAVSTVU
Elvira Šišić, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili pojem bolnišničnih okužb z MRSA in vse kar je z njim povezano, od njihovega ugotavljanja do preprečevanja in obvladovanja okužb v bolnišnicah ter sistem nadzora. Opredelili smo kakovost v zdravstveni negi povezano z bolnišničnimi okužbami in zakonodajo obvladovanja bolnišničnih okužb. Z raziskavo smo želeli ugotoviti koliko so zaposleni v eni izmed slovenskih bolnišnic seznanjeni z načini in protokoli za preprečevanje bolnišničnih okužb ter, ali jim preprečevanje bolnišničnih okužb predstavlja dodatno obremenitev tako psihično kot fizično. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 60 zaposlenih (zdravstveni delavci) v eni izmed Splošnih bolnišnic v Sloveniji. Rezultate raziskave smo obdelali s pomočjo programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Excel 2007 ter IBM SPSS Statistics 19. S pomočjo orodja programa SPSS smo uporabili metodo opisne statistike in sicer metodo analize frekvenc. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da bolnišnične okužbe z MRSA kot kazalnik kakovosti v bolnišnicah od leta 2010 do leta 2014 upadajo. Anketiranci so seznanjeni s protokoli za preprečevanje bolnišničnih okužb z MRSA kar je razvidno iz tega, da je 22% pritrdilo, da se izvajajo strokovni nadzori preprečevanja bolnišničnih okužb. 22,3% pozna navodila za preprečevanje prenosa MRSA. Pri negovanju pacientov okuženih z MRSA se 22,3% pravilno zaščiti. Za 9,1 % medicinskih sester, preprečevanje bolnišničnih okužb predstavlja dodatno delo oz. obremenitev. V vsakdanji praksi je 12,5% medicinskih sester, ki spremljajo merjenje in vrednotenje kakovosti v zdravstveni negi. Sklep. Bolnišnične okužbe so najpogostejše okužbe, ki se jih ni moč izogniti. Učinkovito preprečevanje okužb mora ostati del vsakdanjega dela vsakega zdravstvenega delavca. V okviru varnosti pacientov je higiena rok temeljni postopek preprečevanja prenosov bolnišničnih okužb z MRSA. Okužbe je možno zmanjšati in sicer z rednim nadzorom dela, z izobraževanjem zdravstvenega osebja in doslednim izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Uspešno obvladovanje bolnišničnih okužb je pomemben kazalec kakovosti dela v bolnišnicah in prispeva k zmanjšanju posledic.
Keywords: bolnišnične okužbe, MRSA, kakovost zdravstvene nege, kazalniki kakovosti, medicinska sestra
Published: 26.10.2015; Views: 1286; Downloads: 272
.pdf Full text (652,64 KB)

7.
Diversity of spa types among MRSA isolates from Maribor University hospital
Božena Kotnik-Kevorkijan, Marija Klasinc, Slavica Lorenčič Robnik, Živa Petrovič, Maja Rupnik, 2009, original scientific article

Abstract: Background: Typing of pathogens is an important part in control and preventionof health care-associated infections. For methilcillin-resistant S. aureus (MRSA) a new sequence-based and easily internationally comparable typing method, spa typing, was recently described. We have used this method to analyze the MRSA types present in our hospital and to compare them with types reported elsewhere. Methods: 63 MRSA strains isolated from patients in Maribor University Hospital (MUH) during the year 2006 were spa typed. Typing data were compared to the patient hospitalization data to detect possible spatial and temporal clusters. Results: Sixty-three MRSA strains were distributed into 12 spa types. Seven spa types were represented only by a single isolate. The three most prevalent types (t001, t288, t003) included 80 % of all strains. The most prevalent type, t001, was present in many differentwards and during entire year. This type is also one of the mostly isolated types worldwide. High prevalence of other two types seems to be associated with small scale transmission events. Conclusions: Most of the spa types present in MUH are well known and widespread also elsewhere in Slovenia, in other EU countries and worldwide. Typing has helped us to follow the introduction of different MRSA types to the hospital environment and to detect occasional transmissions.
Keywords: MRSA, typing, spa types, health care-associated infections
Published: 10.07.2015; Views: 607; Downloads: 50
.pdf Full text (156,26 KB)
This document has many files! More...

8.
Epidemiološki in mikrobiološki pristopi za spremljanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor
Božena Kotnik Kevorkijan, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Bolnišnične okužbe (BO) so okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo (OPZ), ki nastanejo v bolnišnici in predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Spremljanje njihove pogostosti se lahko uporablja kot kazalnik kakovosti za bolnišnice. K spremljanju spreminjanja pogostosti BO lahko pristopimo tudi s ponavljajočimi se presečnimi raziskavami BO. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (angl. European Centre for Disease Prevention and Control, ECDC) vsakih pet let koordinira izvedbo evropske presečne raziskave BO. Leta 2011 smo v Sloveniji opravili drugo Slovensko nacionalno presečno raziskavo BO (SNPRBO II), prevalenčno presečno raziskavo na dan (angl. point prevalence survey - PPS) v okviru evropske prevalenčne presečne raziskave BO. V raziskavi je sodeloval tudi Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. Visoko usposobljena zdravnica za obvladovanje in preprečevanje BO (ZOBO) je v UKC Maribor opravila vzporedno validacijo metode zbiranja podatkov, ki so jih zbrali anketarji v skladu s standardizirano metodologijo zbiranja podatkov, ki jo priporoča ECDC. Preverila je pravilnost zabeleženih podatkov za vse bolnike, pri katerih so anketarji prepoznali BO, in za vsakega petega bolnika, pri katerem anketarji niso prepoznali BO. Ob spremljanju širjenja mikroorganizmov znotraj bolnišnice in prepoznavanju izbruhov je pomembna tipizacija mikroorganizmov, ki so povzročili BO. V UKC Maribor smo se odločili za tipizacijo proti meticilinu odpornih zlatih stafilokokov (angl. Methicillin resistant Staphylococcus aureus, MRSA), saj je spremljanje MRSA obvezni kazalnik kakovosti v slovenskih bolnišnicah. Tipizirali smo tudi bakterijo Clostridium difficile (CD), saj marsikje v zdravstveno razvitih državah CD predstavlja kazalnik kakovosti in povzroča klinično pomembne okužbe. Za MRSA smo uporabili spa tipizacijo, za CD pa ribotipizacijo. Cilji doktorske naloge so vključevali: razvoj modificirane, delovno intenzivnejše metode za validacijo uporabljene »običajne ECDC metode« za prepoznavanje BO v presečni raziskavi (»modificirana ECDC metoda«); ocenili smo prevalence BO ob uporabi »običajne ECDC metode« in »modificirane ECDC metode«, razvite v okviru doktorske naloge; občutljivost in specifičnost »običajne ECDC metode« za prepoznavanje BO v primerjavi z »modificirano ECDC metodo« ter potrebo po nadomestitvi »običajne ECDC metodo« z našo »modificirano ECDC metodo«. Opisali smo značilnosti bolnikov, vključenih v presečno raziskavo, izpostavljenost invazivnim postopkom, BO, izolirane mikroorganizme in odpornost nekaterih mikroorganizmov na izbrane antibiotike ali skupine antibiotikov, ter uporabo antibiotikov. Spremljali smo dva izbrana povzročitelja BO, MRSA in CD, v časovnem obdobju enega leta in ocenili pomen molekularnih tipizacij za prepoznavanje in nadzor BO. V PPS smo vključili 991 bolnikov, to je vse bolnike, ki so bili hospitalizirani v UKC Maribor na dan raziskave. O vsakem smo zabeležili številne podatke, tudi o dejavnikih tveganja za BO, zdravljenju s protimikrobnimi sredstvi in BO. Z obema metodama smo prepoznali 52 bolnikov, ki so na dan raziskave imeli vsaj eno BO oziroma so bili na dan raziskave še vedno zdravljeni zaradi BO. Ustrezna ocena prevalence BO je bila 5,2 % (s 95 % intervalom zaupanja 3,9 % - 6,8 %). Največ BO so imeli bolniki v enotah za intenzivno zdravljenje (EIZ) 25,0 %, na kirurških oddelkih je imelo BO 6,2 % bolnikov, na ginekološkem in porodnem oddelku 4,4 %, na internih oddelkih 3,1 % bolnikov. Z univariatnimi in multivariatnimi analizami smo opredelili neodvisne dejavnike tveganja za BO: prisotnost vsadka v zadnjem letu, prisotnost urinskega katetra, operacija v zadnjih 30 dneh in intubacija. Skupno smo prepoznali 66 BO. Najpogostejše so bile okužbe spodnjih dihal (25 %), okužbe kirurške rane in okužbe sečil. 9 % BO je bilo prisotnih že ob sprejemu bolnika v UKC Maribor, 91 % BO pa je bilo pridobljenih v času aktualne hospitalizacije, največ v obdobju 4.–7. dne po sprejemu. V
Keywords: bolnišnične okužbe, presečna raziskava, prevalenca, proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus - MRSA, Clostridium difficile, spa tipizacija, ribotipizacija
Published: 14.01.2020; Views: 213; Downloads: 44
.pdf Full text (2,01 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica