1. Uporaba globoko evtektičnega topila pri procesu hidrotermalne karbonizacijeNina Travnikar, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bila termična obdelava konopljine pogače s hidrotermalno karbonizacijo (HTC). Namesto vode, ki se običajno uporablja kot tekoči reakcijski medij pri HTC procesu, smo za izvedbo eksperimentov uporabili globoko evtektično topilo (DES) - mešanico glikolne kisline in holin klorida (ChCl). Hidrotermalno karbonizacijo smo izvajali pri obratovalni temperaturi 200 °C in razmerju DES:voda 1:3. Preverili smo tudi vpliv spremembe temperature (170 °C), spremembe razmerja DES:voda (1:9) in dodatka katalizatorjev FeCl3 in FeSO4 na karakteristike hidro-oglja in procesne tekočine. Prav tako smo preučili vpliv same sestave DES topila na lastnosti HTC produktov, pri čemer smo uporabili dve različni razmerji glikolne kisline in ChCl (1:1 in 2:1). Produkte smo kemijsko karakterizirali in preverili možnost njihove uporabe za gorivo in v kmetijstvu. Karakterizacijo surovin in hidro-oglja smo izvedli z meritvijo kurilne vrednosti, elementarno analizo in FTIR analizo. Izvedi smo tudi proksimativno analizo s TGA analizatorjem, s katero smo določili vsebnost hlapnih snovi, pepela in fiksnega ogljika. V procesnih tekočinah smo izvedli meritve TOC, amonijev dušik, KPK, vsebnost skupnih fenolov, skupni dušik, KMK, genotoksičnost in strupenost za sladkovodne mikroorganizme. Z ICP-AES analizo smo preverili vsebnost kovin v procesnih tekočinah in hidro-oglju. Za preizkušanje možnosti uporabe hidro-oglja in procesne tekočine kot izboljševalca tal smo izvedli teste spremenljivosti za rastline z vrtno krešo.
Hidrotermalna karbonizacija z uporabo globoko evtektičnega topila je proizvedla hidro-oglje s povišano vsebnostjo ogljika, hlapnih snovi in višjo kurilno vrednostjo. FTIR analiza je pokazala spremembe v hidroksilnih in alifatičnih spojinah. V procesnih tekočinah smo zaznali povišanje vsebnosti TOC, KPK, skupnega in amonijevega dušika ter fenolnih spojin. Procesne tekočine niso genotoksične, vendar so pokazale strupenost do mikroorganizmov. Hidro-oglja so se izkazala kot primerna za uporabo kot izboljševalec tal v kmetijstvu, medtem ko procesna tekočina ni uporabna, zaradi nizkega pH in visoke prevodnosti.
Sestava DES topila, razmerje DES:voda ter sprememba temperature HTC torej pomembno vplivajo na fizikalno-kemijske lastnosti nastalih produktov. Dodatek katalizatorja se izraža tako v kemijski sestavi kot v povišani kurilni vrednosti hidro-oglja. Keywords: hidrotermalna karbonizacija, globoko evtektično topilo, karakterizacija produktov, izboljševalec tal, biogorivo Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 14 Full text (2,69 MB) |
2. Tehnologije zajemanja CO2 ter preučevanje njihovega vpliva na delovanje energetskih sistemovBoštjan Pišotek, 2013, master's thesis Abstract: Na osnovi okoljske problematike, ki danes predstavlja enega izmed največjih globalnih izzivov, so v magistrskem delu predstavljene tehnologije zajemanja ogljikovega dioksida iz industrijskih procesov pridobivanja električne energije. Trenutno najbolj obetajoče rešitve v prihodnosti predstavljajo sistemi zajemanja na osnovi pozgorevanja iz elektrarn na fosilna goriva, zato je poudarek namenjen prav njim. Predstavljen je vzorčni fizikalno-matematični model, na osnovi katerega je podana ocena snovnih in energijskih tokov v sistemu. Glede na definirano energetsko učinkovitost sistema za zajemanje ter projekcije modela na referenčni energetski objekt je podana tudi ocena ekonomske upravičenosti integracije tovrstnih sistemov za obdobje do leta 2050. Keywords: absorpcija, amini, ekonomska upravičenost, emisije CO2, emisijski kuponi, energetski sistem, fosilna goriva, MEA topilo, model obratovanja, okoljska problematika, PCC zajemanje, tehnologije zajemanja CO2, učinkovitost zajemanja Published in DKUM: 03.04.2013; Views: 2474; Downloads: 279 Full text (2,80 MB) |
3. OPTIMIZACIJA PROCESNIH POGOJEV KRISTALIZACIJE FARMACEVTSKE UČINKOVINEUrška Ivić, 2011, undergraduate thesis Abstract: Kristalizacija je pomembna kemijska in tehnološka operacija, s katero iz produkta odstranimo nečistoče, zagotovimo pravilno polimorfno obliko ter želeno velikost in obliko delcev. Pri kristalizaciji je pomembna izbira primernega topila, saj je od tega odvisna uspešnost čiščenja. Diplomsko delo predstavlja določitev najprimernejšega topila za kristalizacijo in študijo vplivov procesnih parametrov na potek kristalizacije surovega produkta SIK-a (4'-[(2-Butil-4-okso-1,3-diazaspiro[4,4]non-1-en-3-il)metil]bifenil-2-karbonitril). SIK je ključni intermediat za sintezo zdravilne učinkovine Irbesartan, ta pa se v farmacevtski industriji uporablja kot učinkovina za zdravljenje bolezni srca in ožilja, centralnega živčevja, glavkoma, retinopatije ter diabetične nefropatije. Z določitvijo najprimernejšega topila za kristalizacijo in procesnih parametrov, smo na koncu izolirali produkt SIK, ki je ustrezal vsem zahtevam (oblika, čistota, izkoristek, IR, NMR, EA). Keywords: kristalizacija, procesni pogoji, topilo, cianoirbesartan (SIK) Published in DKUM: 23.06.2011; Views: 3184; Downloads: 335 Full text (2,41 MB) |
4. Določanje površinskega naboja premazov na vodni osnovi : diplomsko deloNadja Romih, 2006, undergraduate thesis Keywords: vezivo, topilo, omakalno sredstvo, dispergirno sredstvo, protipenilec, konzervans, pigment, zgoščevalec, premazi, površinski naboj, substrat, polielektrolitska titracija, optična mikroskopija Published in DKUM: 26.07.2007; Views: 3981; Downloads: 0 |