| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Pristopna kontrola kot mehanizem zagotavljanja varnosti koprskega pristanišča
Marija Kulezić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu je predstavljen pomen pristopne kontrole kot mehanizem zagotavljanja varnosti v specifičnem okolju, kot je koprsko pristanišče, prav tako tudi delovanje Centra za upravljanje z dovolilnicami v sklopu Področja pristaniške varnosti Luke Koper, d. d. Zaključno delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični ter empirični del. V teoretičnem delu smo obravnavali temeljne pojme, koprsko pristanišče smo opredelili kot objekt kritične infrastrukture, se spoznali z Luko Koper, d. d., z delovanjem Področja pristaniške varnosti, Centra za upravljanje z dovolilnicami. Predstavili smo izdajo dovolilnic, ki predstavlja ključni segment v zagotavljanju varnosti koprskega pristanišča, saj se nam lahko že ob pridobitvi dokumentacije »prižge rdeči alarm« in zaznamo morebitno varnostno tveganje. Spoznali pa smo tudi učinkovitost uporabe pristopne kontrole na varovanem območju. Zaključno delo predstavlja skupek teoretičnega in praktičnega znanja, ki sem ga pridobivala skozi praktično delo, v zadnjem letu pa kot samostojni referent za področje izdajanja dovolilnic. V empiričnem delu smo uporabili metodo strukturiranega intervjuja ter izvedli informativne razgovore s kompetentnimi osebami, ki delujejo na tovrstnem področju. Intervjuvanci so bili naključno izbrani, saj smo s tem pridobili več pogledov na pomen pristopne kontrole kot mehanizma zagotavljanja varnosti koprskega pristanišča. Ugotovili smo, da je pristopna kontrola eden ključnih elementov za zagotavljanje varnosti koprskega pristanišča, saj bi brez sistema kontrole pristopa, zagotavljanje varnosti na tako kompleksnem območju ter s takšno fluktuacijo ljudi, kot je koprsko pristanišče, bilo zelo ovirano in težko izvedljivo.
Keywords: diplomske naloge, Luka Koper, pristopna kontrola, objekt kritične infrastrukture, dovolilnice
Published: 28.08.2019; Views: 409; Downloads: 11
.pdf Full text (839,29 KB)

2.
Alternativna rešitev povečanja kapacitet pristaniškega terminala za avtomobile
Dejan Babič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Magistrska naloga je osredotočena na vlogo pomorskega terminala za avtomobile v logistiki avtomobilov. Analiza terminala za avtomobile v Kopru nakazuje potrebo po širitvah dostavnih poti in območij, kjer se skladiščijo avtomobili. Eden izmed ciljev naloge je opis modela, kjer se za skladiščenje avtomobilov uporablja zaledni terminal, vendar s tem upravlja pristanišče, kot z delom pomorskega terminala za avtomobile. Koncept zalednega terminala je predstavljen kot alternativa, ki je namenjena povečanju pretoka avtomobilov znotraj pomorskega terminala za avtomobile. Magistrska naloga opredeljuje koncept zalednega terminala v dveh izvedenkah. Prva je namenjena blaženju dohodnih tokov avtomobilov iz zaledja v pristanišče in je locirana v neposredni bližini pristanišča, druga pa blaženju izvoznih tokov avtomobilov iz pristanišča v zaledje in je locirana v bližini trga kupcev. Za cilje raziskave je opravljena analiza trenutnih dohodnih in izhodnih tokov avtomobilov v terminalu za avtomobile. Ob uporabi metodologije je opravljeno umeščanje zalednega terminala v prostor. Z analizo zakonodajnih in prostorskih usmeritev se je določila lokacija posamezne izvedenke zalednega terminala. Za vsako je opredeljena zasnova delovanja, ki jo podpirajo kopenske transportne povezave, pravni pogledi glede odgovornosti, organizacija dela ter zagotavljanje pretoka informacij. Na podlagi prostorskih omejitev posamezne lokacije so opredeljene možne ovire pri vzpostavitvi zalednega terminala. Z analiziranjem je ocenjena ustreznost koncepta zalednega terminala kot celote in način uporabe posamezne izvedenke. V raziskavi je ugotovljeno, da je uporaba zalednega terminala, kot alternativne rešitve, primerna za uspešno reševanje prostorskih omejitev pomorskega terminala za avtomobile.
Keywords: koncept zalednega terminala, logistika avtomobilov, Luka Koper, pomorski terminal za avtomobile
Published: 05.02.2019; Views: 453; Downloads: 78
.pdf Full text (4,51 MB)

3.
Transport vozil v luki koper in s tem povezani izpusti co2
Filip Kelek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava transport vozil v Luki Koper in s tem povezane izpuste toplogrednega plina CO2. V teoretičnem delu je predstavljeno delovanje avtomobilskega terminala in način transporta z ladjami ter pravila pri manipulaciji in skladiščenju vozil, v drugem delu so prikazane meritve in izračuni pri transportu 110 vozil. V zaključku diplomskega dela so podane ugotovitve o količinah porabe goriva in izpustov CO2 pri manipulaciji in skladiščenju vozil v Luki Koper.
Keywords: izpusti toplogrednih plinov, CO2, transport vozil, Luka Koper
Published: 03.10.2017; Views: 1177; Downloads: 101
.pdf Full text (2,96 MB)

4.
INFORMACIJSKI MODEL OBJEKTOV SKLADIŠČNIH POVRŠIN NA MORJU V SKLOPU ŠIRITVE LUKE KOPER
Mitja Mulec, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je prikazan način izdelave informacijskega modela inženirskega objekta – skrajšano BIM. Gre za primer širitve skladiščnega, kontejnerskega terminala pristanišča v Luki Koper. Predstavljene so osnovne definicije pravilnega informacijskega modela in podrobneje razložena njegova izdelava s programom Allplan podjetja Nemetschek. Širitev skladiščnih površin se izvaja na morju, temu primerna je tehnologija gradnje iz montažnih elementov, ki so v kasnejši fazi monolitizirani. V nalogi je podrobneje opisan proces tehnologije gradnje objekta. Izdelan je prenos IFC formata v program SCIA ter izvedena kontrola pretvorbe konstrukcijskega modela v matematični oz. računski model.
Keywords: informacijsko modeliranje, BIM, IFC, Allplan, Scia, Luka Koper, inženirski objekti, tehnologija gradnje, montažni elementi, prednapeti beton
Published: 10.11.2016; Views: 802; Downloads: 170
.pdf Full text (4,64 MB)

5.
MANAGERSKI VIDIKI KADROVANJA V LUKI KOPER D. D.
Milovanka Šilec, 2015, master's thesis

Abstract: Nemalo strokovnjakov in laično javnost popade apatično razpoloženje, ko je govora o uspešnosti slovenskega gospodarstva in podjetij. Vzrokov te apatičnosti ni mogoče iskati le v svetovni finančni krizi, ki je poleg Amerike, t. i. velesile, prizadela skoraj vse evropske države, izvzeta ni (bila) niti Slovenija. Torišče današnjega pesimističnega stanja ima izvor tudi v Sloveniji, torej v domačem gospodarstvu, v naših podjetjih, politiki ipd. Še pred nekaj meseci smo bili oz. smo ponovno priča državni negotovosti in vsakodnevnim napovedim uresničitve različnih scenarijev, kot so padec Vlade Republike Slovenije, bančni stresni testi in zlorabe iz dokapitalizacij bank, krčenje plač in omejevanje pravic delavcem, formiranje slabe banke, odpuščanje delavcev zaradi prodaje gospodarskih družb v državni lasti, dvig brezposelnosti itd. Ob vsem tem si nemalo ljudi postavlja vprašanje, ali slovenska skupnost ne premore dovolj strokovno usposobljenih posameznikov, ki bi uspešno in učinkovito vodili državo in gospodarske družbe v državni lasti. Mnogi se sprašujemo, kje je oz. ali je bila etika, pri čemer imamo v mislih etiko v najsplošnejšem pomenu, torej tisto, ki posameznika in družbo usmerja v sožitje, tj. v skupno dobro, v blaginjo skupnosti. Dejstvo je, da morajo odgovornost za takšno klimo skupnosti oz. stanje v določeni meri prevzeti tudi gospodarske družbe oz. tisti, ki imajo odločilen vpliv, tj. management, skupaj z lastniki oz. člani nadzornih svetov, ki skupaj sprejemajo odločitve o zaposljivosti ljudi, njihovih pravicah in učinkovitem razvoju same gospodarske družbe. Gospodarska družba ima znaten vpliv na državo, na bruto družben proizvod s svojo proizvodnjo, z davki, s prispevki in z zaposljivostjo državljanov ter na sam razvoj, na katerega vpliva zlasti z inovativnostjo, infrastrukturo ipd. Strokovnemu ravnanju vodstev v slovenskih gospodarskih družbah, predvsem v dejavnostih bančništva, financ oz. energetike, torej prav v gospodarskih družbah v državni lasti, oporekajo številni strokovnjaki. Nekdanji guverner banke Slovenije je v ta namen javno izpostavil, da so zasebne gospodarske družbe v primerjavi z javnimi bolj etične oz. imajo višje etične standarde. Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije priznava, da je v Sloveniji etično delovanje vodilnih v gospodarskih družbah na nekoliko nižji ravni, ob tem pa prevzema tudi soodgovornost za takšno stanje, saj priznava, da Gospodarska zbornica Slovenije ni pravočasno prepoznala »negativnega« ravnanja vodilnih managerjev (Hribar Milič v Čeh 2013). Ne glede na »de iure de facto status«, tj. položaj oz. funkcijo, ki jo imajo člani organov, tj. managerji in člani nadzornih svetov v družbi, se morajo ti prvenstveno zavedati, da njihovo delovanje ni izključno v korist lastnika, temveč v korist vseh udeležencev, ki stopajo v stik z gospodarsko družbo. Ne le poslovni svet, temveč celotno človeštvo bi se moralo poenotiti ob vprašanju univerzalnega etosa, ki naj bi zagotovil osnovne etične standarde, saj je to edini način prebroditve krize sodobne civilizacije. Etičnost je tista razsežnost človekove zavesti, po kateri človek postaja humano bitje, torej je etično ravnanje tisto, ki skupnost kot humano šele vzpostavlja. Nosilec etične zavesti je oseba, torej posameznik, in prav od njegove moralne drže je odvisna humanost življenja. Etično zavest posameznik oblikuje v odnosu z drugim in v tem sodelovanju izraža moralno ravnanje, saj je človek soodnosno bitje (Kovačič Peršin 2012).
Keywords: delniška družba in družba v državni lasti, organi delniške družbe, upravljanje družb v državni lasti, izbira kadrov, poslovna etika, Luka Koper, d. d.
Published: 24.08.2015; Views: 1629; Downloads: 159
.pdf Full text (2,63 MB)

6.
7.
8.
Pomen psihofizičnih sposobnosti varnostnega osebja - študija primera v pristanišču Koper
Marko Grabljevec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili osnovna spoznanja o pomembnosti psihofizične pripravljenosti varnostnega osebja, za učinkovito izvajanje njihovih del in nalog varovanja edinega slovenskega pristanišča. Pri izvajanju ukrepov, ki imajo zakonsko podlago v Zakonu o zasebnem varovanju (ZZasV-1), je varnostno osebje, vsakodnevno, izpostavljeno posegom v ustavne pravice posameznika. Primerno usposabljanje varnostnega osebja s področja uporabe fizične sile in drugih sredstev, kot so plinski razpršilec in strelno orožje, zmanjšuje možnosti nestrokovnega in nezakonitega ravnanja prav tako pa tudi nesorazmernosti pri izvajanju ukrepov. V prvem, teoretičnem, delu diplomske naloge smo opisali nekaj osnovnih pojmov vezanih na zagotavljanje varnosti v koprskem pristanišču, kot so organiziranost službe varovanja in ostalih subjektov varovanja ter oblike ogrožanja varnosti pristanišča. Predstavili smo dejavnike psihofizičnih sposobnosti varnostnega osebja skozi perspektivo zakonitosti in sorazmernosti uporabe ukrepov za zagotavljanje varnosti. Na podlagi rezultatov ankete zaposlenih v službi varovanja in strukturiranega intervjuja z varnostnim menedžerjem oziroma odgovorno osebo pri imetniku licence, Luke Koper d.d., smo potrdili pomembnost internega preverjanja psihofizičnih sposobnosti za strokovno delovanje varnostnega osebja. Predstavili smo objektivni in subjektivni vidik pomena internega usposabljanja in internega preverjanja psihofizičnih sposobnosti varnostnega osebja Luke Koper. Ugotovili smo, da program usposabljanja sicer ustreza minimalnim zakonskim zahtevam vendar, pa bi bilo potrebno, glede na varnostno specifiko pristanišča, večjo pozornost posvetiti psihofizičnem usposabljanju varnostnega osebja. Izpostavili smo problem razumevanja pomembnosti, ne samo strokovno, ampak tudi psihofizično usposobljenega varnostnega osebja za zagotavljanje varnosti v pristanišču.
Keywords: varnostne službe, varnostno osebje, varnostniki, psihofizične sposobnosti, usposabljanja, študije primerov, pristanišča, Luka Koper, diplomske naloge
Published: 17.04.2015; Views: 863; Downloads: 173
.pdf Full text (721,12 KB)

9.
KONTEJNERSKI PREVOZI TOVORA LUKE KOPER IN SLOVENSKIH ŽELEZNIC
Damjan Koštric, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju smo se lotili kontejenerskih prevozov tovora. Pod to temo smo se lotili dva največja prevoznika kontejnerjev pri nas. To sta naše edino pristanišče Luka Koper in železniški terminal Ljubljana. Na začetku naloge je opisana zgodovina kontejnerskih prevozov, ter osnovne in najpomembnejše stvari o kontejnerjih in kontejnerizacije. Na temo kontejnerskih prevozov Luke Koper je opisan kontejnerski terminal in vsi poslovni rezultati v letu 2012, ter poslovni cilji v letu 2013. Opisane so tudi cestne, železniške in morske povezave z Luko Koper. V poglavju o železniškem terminalu Ljubljana je opisan pregled poslovnih prihodkov in odhodkov, ter osnovne naloge železniškega terminala. Na kratko sem v praktičnem delu simuliral prevoz kontejnerja iz Murske Sobote v Luko Koper in natovor kontejnerja na kontejnersko ladjo. Na koncu sem predstavil tudi kakšne dokumente potrebujemo za prevoz in po kateri klavzuli se bomo ravnali.
Keywords: Luka Koper, Železniški terminal Ljubljana, kontejner, kontejnerizacija, transport.
Published: 04.11.2014; Views: 2857; Downloads: 595
.pdf Full text (1,99 MB)

10.
Izgradnja III. pomola Luke Koper
Bojan Petrovič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Edino pomorsko tovorno pristanišče v Sloveniji, Luko Koper, čakajo novi izzivi. Če želi naše pristanišče ostati med vodilnimi v severnem Jadranu, morajo povečati svoj pretovor. Prejšnja leta so lahko povečevali pretovor z mehkimi ukrepi znotraj podjetja, toda zdaj bo treba opraviti veliki infrastrukturni projekt, ki bo Luki Koper zagotovil nemoteno poslovanje za prihodnost. Že pred časom, ko se je količina pretovora na obstoječi infrastrukturi bližala maksimumu, so v luki s pomočjo vlade Republike Slovenije naredili državni prostorski načrt, kateri je predvideval, da se v pristanišču podaljšata prva dva pomola in da se izgradi nov III. pomol. Toda zaradi mnogih težav se ta načrt še ni uresničil. Ugotovili smo, da trenutno izgradnja pomola ni potrebna. Luka Koper nima dobre transportne povezave z zaledjem, saj trenutna železniška povezava enostavno ne omogoča večjega pretovora. Zaradi gospodarske krize država in Luka Koper nimata dovolj velikih finančnih sredstev za izgradnjo.
Keywords: Luka Koper, III. pomol, gospodarska kriza, I. pomol.
Published: 19.12.2013; Views: 2127; Downloads: 358
.pdf Full text (1,61 MB)

Search done in 0.98 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica