| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NOČ JE MOJ EDINI DOM - USODA LUDVIKA MRZELA
Arnold Lešnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Ludvik Mrzel, slovenski intelektualec, levičar in marksist, je bil eden prvih simpatizerjev in članov komunističnega gibanja na Slovenskem. Bil je ugleden publicist, gledališki kritik, novinar in pisatelj. V začetku dvajsetih let 20. stoletja se je pridružil Zvezi komunistične mladine Jugoslavije (ZKMJ) in kmalu za tem Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ). Nekaj časa je opravljal delo sekretarja pokrajinskega komiteja ZKMJ. Kmalu po sprejemu v partijo je postal pasiven in bil zaradi tega izključen, čeprav je ostal levo orientiran. Med okupacijo se je na pobudo Prežihovega Voranca angažiral v OF. Po dveh aretacijah in krajšem obdobju v partizanih je pristal v koncentracijskem taborišču Dachau. Nekaj časa je bil sobni pisar, nato delavec na plantaži in nazadnje fizični delavec v tovarni v Ulmu. Po osvoboditvi se je v Mariboru kot upravnik gledališča znašel sredi intrig in zarot, ki jim ni bil kos in slednjič je pristal kot obsojenec na zloglasnem Golem otoku. Mrzelova povojna usoda je bila posledica osebnih zamer, a še bolj njegove svobodomiselnosti v času, ko le-ta ni bila na mestu.
Keywords: Ludvik Mrzel, dachauski procesi, prevzem oblasti, totalitarizem, kultura po vojni, mariborsko gledališče, montirani procesi, komunistična partija.
Published: 17.09.2012; Views: 1825; Downloads: 152
.pdf Full text (6,38 MB)

2.
Stilne prvine v Mrzelovi zbirki Luči ob cesti
Tanja Stipič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Predmet diplomske raziskave je kratkoprozna zbirka Luči ob cesti (1932) Ludvika Mrzela. Osredotoča se na metaforiko, ki je v zbirki najpogostejše stilno sredstvo. Analiza je potekala s pomočjo interakcijske in kognitivne teorije metafore. Metafore so razvrščene najprej po metaforičnih oblikah, nato pa po izhodiščnih območjih. Z oblikovnega vidika prevladujejo epitetoneza, glagolska metafora in primera, manj pogosta je samostalniška metafora, še redkejši sta genitivna metafora in identifikacija. Izhodišča metafor so iz območij čutnih zaznav, naravnih pojavov, predmetnega sveta, človekovega delovanja ter abstraktnih pojmov. Med konceptualnimi metaforami je najopaznejša metafora poti za življenje osamljenega in odtujenega subjekta. V metaforah, najgostejše so v lirskih meditacijah in impresionističnih razpoloženjskih vložkih, je vizualiziran ali konkretiziran človekov miselni in čustveni svet, prisotne so antropomorfizacije pokrajine, predmetov in drugih konkretnih pojavov, pojavljajo se tudi sinestezijske in oksimoronske zveze. Našteta pomenska območja gradijo lepotno, ubrano metaforiko, s katero se uresničuje lirski model črtice, ki, kadar so metafore še posebej pogoste, prehaja v pesem v prozi. Čeprav je na tematski ravni nekaj znamenj novejših tokov, je Mrzel z lirizacijo, na estetiki lepote temelječo metaforiko, osebno izpovednostjo in poseganjem po simbolih za izražanje duševnih stanj ostal povsem v okviru za Cankarja značilne impresionistične in simbolistične kratkoprozne poetike.
Keywords: Ludvik Mrzel, Luči ob cesti, črtica, pesem v prozi, simbol, metafora
Published: 15.02.2016; Views: 863; Downloads: 93
.pdf Full text (657,12 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica