| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Mednarodna primerjava sistemov fiskalne decentralizacije na podlagi konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (kifd) in skladnosti z evropsko listino o lokalni samoupravi (mells)
Mateja Finžgar, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Mednarodna primerjava sistemov fiskalne decentralizacije na podlagi konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) in skladnosti z Evropsko listino o lokalni samoupravi (MELLS)
Keywords: Lokalne finance, lokalna samouprava, fiskalna decentralizacija, Evropska listina o lokalni samoupravi, mednarodna primerjava, indeks fiskalne decentralizacije.
Published in DKUM: 30.05.2018; Views: 1725; Downloads: 151
.pdf Full text (2,25 MB)

2.
Nadzor nad porabo občinskih proračunskih sredstev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in notranje zadeve
Špela Hančič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Občina je temelj lokalne samoupravne skupnosti. O lokalni samoupravi govorimo, kadar prebivalci lokalne skupnosti upravljajo lokalne zadeve na podlagi posebnega pravnega poloţaja, ki ga lokalni samoupravi podeli drţava z zakonom ali celo kar z Ustavo (Kaučič in Grad, 2003). Deluje kot samostojna gospodarska enota z lastnim premoţenjem, lokalne zadeve javnega pomena pa financira iz lastnih virov, sredstev drţave in zadolţevanja. Vsi prihodki in izdatki porabe občine morajo biti zajeti v proračunu občine (Zakona o lokalni samoupravi, 2007: 57. člen). Ko se govori o javnih sredstvih oz. javni finančni porabi občine, se pojavi potreba po nadzoru. Nadzor nad javno porabo v občini je pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja porabe proračunskih sredstev. Občina mora z javnimi sredstvi ravnati zakonito, učinkovito in gospodarno, ter tako zagotavljati kvalitetne javne dobrine svojim prebivalcem. Nadzor v demokratičnih drţavah je zagotovljen tako na drţavni kot na lokalni ravni s strani drţave. Vsebina in vrste nadzora so urejene z različnimi zakonskimi in podzakonskimi akti ter institucijami, ki so odgovorne za samo izvajanje nadzora. Z ustreznimi sistemi nadzora nad finančnim poslovanjem občin, se preprečujejo prekoračitve omejitev pooblastil, katera so določena z Ustavo RS (1991) in zakoni, poleg tega pa zagotavljajo ravnovesje med interesi javnosti, občine in tudi individualnimi pravicami. Diplomsko delo podrobno opisuje nadzor nad finančnim poslovanjem občin oziroma nadzor nad porabo občinskih proračunskih sredstev. Za ustrezno vzpostavitev ustreznega sistema finančnega poslovanja občine, notranje kontrole in revizije, mora poskrbeti ţupan, s tem da organizira notranje revidiranje. Najvišji organ nadzora javne porabe v občini je nadzorni odbor. Le-ta opravlja nadzor nad razpolaganjem z občinskim premoţenjem, ter preverja namene in smotrnost porabe proračunskih sredstev. Delo nadzornega odbora je tudi nadzor nad finančnim poslovanjem drugih uporabnikov proračunskih sredstev (ZLS, 2007: 32. člen). Drugi zelo pomembni organi nadzora pa so Računsko sodišče Republike Slovenije, Ministrstvo za finance in institucije Evropske unije. Po proučevanju dosedanjih statističnih in javno dostopnih podatkov ter strokovne literature smo ugotovili, da notranji nadzor lokalnih skupnosti največkrat nima 6 zavedanja, da gre pri porabi proračunskih sredstev za javno dobro in da za ugotovljene oz. dokazane nepravilnosti ne obstojajo nikakršne sankcije.
Keywords: lokalne samouprave, občine, proračunska sredstva, javne finance, finančni nadzor, računsko sodišče, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.12.2016; Views: 1867; Downloads: 175
.pdf Full text (974,33 KB)

3.
Fiskalna decentralizacija v državah EU27
Mateja Finžgar, Žan Oplotnik, 2013, original scientific article

Abstract: V prispevku se ukvarjamo s primerjavo sistemov fiskalne decentralizacije držav skupine EU27 po izbranih kvantitativnih kriterijih v povezavi z nekaterimi temeljnimi načeli MELLS. Rezultati kažejo, da večje število nižjih ravni upravljanja običajno nakazuje tudi večji delež lokalnih financ v celotnih javnih financah, vendar ta ugotovitev ne potrjuje tudi obratne povezave. Največji delež sredstev za lokalne zadeve namenjajo na Danskem, sledijo Švedska, Finska in Španija, najmanj pa v Grčiji in na Cipru. Čeprav je struktura odhodkov po državah EU27 precej podobna, so deleži sredstev za izvajanje posameznih nalog in pristojnosti med državami bolj raznoliŽki. V povprečju države največ namenjajo za izobraževanje, socialno varnost, administracijo in zdravstvo, pri čemer zgolj četrtina držav beleži enake ali večje prihodke glede na odhodke, zato razliko pokrivajo bodisi prek transferjev, izravnalnih shem ali zadolževanja, kar pa pomeni odmik od načela MELLS - skladnosti virov s pristojnostmi.
Keywords: fiskalna decentralizacija, primerjava sistemov, lokalne finance, načela MELLS, države EU
Published in DKUM: 30.12.2015; Views: 1600; Downloads: 56
URL Link to full text

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica