| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Zemljiška posest rodbine Mauerburg v ormoško–ljutomerski okolici ter goricah po urbarju 1688
Tomaž Markovič, 2020, master's thesis

Abstract: Rodbina Mauerburg je na Gornjem gradu − t. i. Branek bivala med 17. in 18. stoletjem. Čas njihove nadvlade na širšem območju Ljutomera sovpada z eno najhujših in najbolj temačnih obdobij na tem območju. Ljutomer z okolico so v tem času pretresali pogosti turški vpadi in vpadi krucev. Slednji so večkrat izropali in požgali trg Ljutomer in okoliške vasi. Prizanesli niso niti domačinom, saj so jih veliko pobili in mučili. Razen tega so v tem obdobju bile pogoste kuge in požari. Ljutomerčanom niso prizanesle niti poplave in suše, ki so za seboj pustile veliko lakoto. S pojavom Mauerburgov sovpadajo tudi množični 'protičarovniški' procesi, ki so prav na tem območju bili med najštevilčnejšimi na Štajerskem. Številne težave in težke pogoje za življenje Ljutomerčanov pa so s svojo oholostjo in zlobo še dodatno začinile vse generacije Mauerburgov, ki so si širše območje Ljutomera skupaj s trgom na začetku 18. stoletja popolnoma podredile. Vse od pojava prvega Mauerburga barona dr. Tomaža Ignacija naprej so novi zemljiški gospodje s svojim vplivom in oblastjo skušali krojiti delovanje trga in življenje tržanov ter ostalih podložnikov. Zaradi tega je na relaciji Branek − trg Ljutomer prišlo do številnih sporov in tožb, katere je v veliki meri dobivala gospoda. Prav v tem burnem obdobju je nastal Urbar zemljiške posesti in gornine v Ormoško-Ljutomerskih goricah, ki je osnova magistrskega dela. Urbar je nastal leta 1688 kot posledica deljenja dediščine med Tomažem Ignacijem ml. Mauerburgom in njegovim bratom Janezom Jožefom Mauerburgom. Zajema uresničitev sklenjenega dogovora med bratoma izpred dveh let, in podaja natančne podatke, kolikšno vsoto denarja in zemljiških posesti je moral novi braneški gospod Tomaž Ignacij ml. prepustiti Janezu Jožefu. Podani so tudi natančni podatki, kakšna je bila skupna ocenjena vrednost imetja Janeza Jožefa in kateri kraji/posestni uradi ter gorice od takrat naprej niso bili več del braneških posesti.
Keywords: trg Ljutomer, gospoščina Branek, gospoščina Dolnji grad, rodbina Mauerburg, Tomaž Ignacij Maurer pl. Mauerburg.
Published: 28.01.2021; Views: 107; Downloads: 29
.pdf Full text (1,16 MB)

2.
Nemirno Mursko polje in vpadi krucev v zgodnjem novem veku
Nino Horvat Jergovič, 2019, master's thesis

Abstract: Čas, v katerega smo umestili kraje na Murskem polju, ima burno zgodovino. Okolico so venomer pestile kuge in požari, poplavljala je reka Mura, posledice teh tegob in ozkoglednosti ljudi pa so bila čarovniška preganjanja. Pogosti so bili vpadi osmanskih Turkov in upornih krucev iz Ogrske. Prav v tem turbulentnem obdobju je nastal vir, ki je osnova magistrskega dela: Zapisnik gospoščine Branek za trg Ljutomer. Celoten zapisnik obsega obdobje med letoma 1694 ter 1759 in je izjemen vir za preučevanje odnosov med lastnikom trga, gospoščino Branek, z njenim zemljiškim gospodom, in trgom samim. Gospostvo je trg in trški svet v njegovih potrebah in zahtevah marsikdaj omejevalo, kar je zaviralo njuno nemoteno delovanje oziroma razvoj. Tako trg kot drugi gospoščinski podložniki so se večkrat obrnili na Notranjeavstrijsko vlado, ki je barona večkrat opozorila na njegove dolžnosti. V magistrskem delu je transkribiran in analiziran zadnji del zapisnika, natančneje za leta od 1700 do 1759. Zajema zahteve, prošnje in potrjevanja mandatov trškega sveta, tožbe med podložniki gospoščine, protokole zemljiškega gospostva in dedovanja potomcev na podlagi zapuščinskega inventarja. Zapisnik nam dovolj nazorno prikaže delovanje gospoščine in odnos le-te do trga in predvsem njen avtokratski položaj, s katerim je narekovala usodo ljudi in delovanje podložnega trga ter okolice.
Keywords: Mursko polje, transkripcija, kruci, gospoščina Branek, trg Ljutomer
Published: 03.12.2019; Views: 593; Downloads: 99
.pdf Full text (2,24 MB)

3.
Glasbena šola v Ljutomeru
Nuša Korošak, 2019, master's thesis

Abstract: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po novih prostorih glasbene šole v Ljutomeru. V teoretskem in projektnem delu sta zasnovani in primerjalno obravnavani dve arhitekturni rešitvi sodobne glasbene šole na dveh alternativnih lokacijah: prenova trške stavbe nekdanje glasbene šole s prizidavo (lokacija A) in izgradnja novega objekta ob Domu kulture (lokacija B). Prostorski in programski intervenciji sta zasnovani s pomočjo strateških oblikovalskih pristopov k obstoječim stavbam, kot so vstavek, ovoj, parazit, jukstapozicija in preplet. Alternativni zasnovi ponujata racionalno izrabo prostora in v čim večji meri izkoristita potencial lokacij z namenom prostorskih izboljšav. Na lokaciji A se s celovito arhitekturno rešitvijo razširitve s prizidkom dvorane in prostorske organizacije v obstoječi stavbi vzpostavi kvalitetna programska vsebina, ki prispeva k ohranjanju trškega jedra. Jasna konceptualna zasnova nove glasbene šole na lokaciji B ob Domu kulture pa sloni na introvertirani ideji vertikalnega atrija ter nanj navezanih programov, ki hkrati z minimalnim posegom poveže novi del z obstoječim in omogoča sinergijsko uporabnost celote. Obe variantni rešitvi prispevata k prostorski identiteti Ljutomera z namenom izboljšanja možnosti za kulturne dejavnosti v mestu.
Keywords: Dom kulture, glasbena šola, Ljutomer, mestno jedro, prenova
Published: 05.02.2019; Views: 766; Downloads: 345
.pdf Full text (47,23 MB)

4.
Zadovoljstvo zaposlenih na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer
Aljaž Tišler, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Danes si organizacije ne morejo več privoščiti neučinkovitih zaposlenih in ljudi, ki prihajajo na delovno mesto gledat na uro. Organizacije so iz lokalnega okolja prešle na globalno shemo, kar je pomenilo visok porast konkurence. Menjava in iskanje novih dobaviteljev sta prav tako postala nekaj vsakdanjega. Posledično so organizacije začele spreminjati način dela, prešla na vitko proizvodnjo, začela so se informacijsko modernizirati in podobno. Zaposleni bi poleg odjemalcev morali biti glavni predmet pogovorov v organizacijah. Ob nižanju stopnje brezposelnosti bi si organizacije morale prizadevati za dobro organizacijsko okolje svojih zaposlenih. Tudi modernizacija zaposlovanja in oglaševanje preko socialnih omrežij lahko pri zaposlenih povzroči negotovost. Zaradi vseh faktorjev morajo organizacije na svoje zaposlene gledati iz širšega zornega kota. Včasih je za ugotavljanje nezadovoljstva potreben le pogovor. Organizacija mora stremeti k temu, da zaposlenim omogoči najboljše možne delovne pogoje in klimo, v kateri se delo opravlja. V diplomskem projektu smo preučevali zadovoljstvo zaposlenih na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer. Projekt je sestavljen iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na management človeških virov , teorije zadovoljstva in motivacije ter dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Okvirno smo za razumevanje zadovoljstva nekaj povedali o MČV in podali tudi nekaj definicij. V nadaljevanju smo opisali zadovoljstvo pri delu ter preko teorij zadovoljstva in motivacije poskušali predstaviti načine, kako zadovoljstvo zaposlenih izboljšati. Teoretični del smo zaključili z opisom dejavnikov zadovoljstva. Skupno smo poskušali postaviti teoretični okvir za razumevanje empiričnega dela. Empirični del smo začeli z opisom obravnavane organizacije. Predstavili smo njeno zgodovino, vizijo in poslanstvo ter področje dela. V zadnjem delu diplomskega projekta smo analizirali rezultate ankete, ki smo jo izvedli v organizaciji. Vprašanja so bila poleg demografskih v večini vezana na dejavnike zadovoljstva. Rezultate smo prikazali preko grafikonov in jih komentirali. V zaključku smo rezultate primerjali z danimi hipotezami, ki smo jih posledično zavrnili ali potrdili. Delo smo zaključili s predlogi za izboljšanje zadovoljstva in sklepom.
Keywords: zadovoljstvo zaposlenih, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, povezava med motivacijo in zadovoljstvom, dejavniki zadovoljstva pri delu, nagrajevanje
Published: 23.11.2017; Views: 623; Downloads: 103
.pdf Full text (1,46 MB)

5.
Plesna vzgoja v luči ljutomerske vrtčevske tradicije
Tjaša Meško, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Plesna vzgoja v luči ljutomerske vrtčevske tradicije je napisano v obliki študije primera. V sklopu teoretičnega dela smo predstavili nekaj ključnih področij, ki se navezujejo na samo mesto Ljutomer. Opisali smo zgodovino kulturnih dogodkov mesta Ljutomer, predstavili kulturo celotne Prlekije, spoznali ljudske plese, noše in otroške igre, podrobneje spoznali Glasbeno šolo Slavka Osterca Ljutomer in njihovo baletno šolo, folklorna društva na območju Prlekije ter izbrskali nekaj značilnosti, praznovanj in obletnic iz ljutomerskega vrtca. Namen diplomskega dela je bil preizkusiti plesne teme v vrtcu, ki smo jih obravnavali v okviru predmeta plesna dramatizacija v vrtcu pri rednih študentih predšolske vzgoje v študijskem letu 2015/16. Cilj naloge pa je bil ugotoviti praktično uporabnost tem ter odziv otrok (vztrajnost otrok, njihova motiviranost in sodelovanje …) in prav tako uresničitev zastavljenih ciljev. Zato smo plesne teme preizkušali z otroki iz 2. starostnega obdobja, starimi 3–5 let, v Vrtcu Ljutomer. V empiričnem delu diplomskega dela pa smo izbrali in zapisali 8 učnih priprav z različnimi plesnimi temami, ki smo jih obravnavali pri predmetu plesna dramatizacija v vrtcu in se hkrati navezujejo na tradicijo mesta Ljutomer. Plesne teme so bile naslednje: labod, razvoj dreves, čebele in medvedi, ples čarovnic, piščanček v jajcu, suha roba, mi se z vlakom peljemo in štorklje. Plesne dejavnosti so bile uspešno zastavljene in izvedene, saj so otroci ob plesih uživali, izražali svoja čustva in spoznali svoje gibalno-plesne sposobnosti.
Keywords: ljudsko izročilo, folklorno društvo, študija primera, Vrtec Ljutomer, plesna vzgoja, baletna šola, Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer
Published: 01.09.2017; Views: 530; Downloads: 77
.pdf Full text (1021,77 KB)

6.
ANALIZA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI JAVNE RAZSVETLJAVE V MESTU LJUTOMER
Elvis Pučko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem obravnaval problem javne razsvetljave v mestu Ljutomer. Izvedel sem primerjavo obstoječe razsvetljave in novo predlagane razsvetljave na podlagi lastnih izračunov. Izračuni so narejeni po standardu SIST EN 12301. Standard je razdeljen na pet delov. V diplomskem delu sem se osredotočil predvsem na 5. del standarda. Pri tem sem upošteval odlok o kategorizaciji občinskih cest na območju občine Ljutomer ter uredbo o omejevanju svetlobnega onesnaževanja. Izračuni so narejeni za najbolj pomembne ceste in ulice v mestu Ljutomer. Namen dela je bil pridobiti bolj učinkovito in varčno javno razsvetljavo.
Keywords: Energetska učinkovitost, javna razsvetljava, Ljutomer, analiza, svetlobno onesnaževanje
Published: 21.10.2016; Views: 911; Downloads: 76
.pdf Full text (5,34 MB)

7.
PRIPRAVA E-GRADIVA ZA NOVOZAPOSLENE V DOMU STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER
Andrej Rajh, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Organizacije se vse bolj zavedajo pomena izobraževanja zaposlenih. Ustrezno izobraževanje je med drugim pogoj za poslovno uspešnost. Ker pa na trgu vlada velika konkurenca, veliko se vlaga v razvoj, je pomemben vidik vsakega podjetja varčevanje. Zaradi tega smo se odločili, da v diplomskem delu predstavimo alternativo klasičnemu izobraževanju in ponudimo izobraževanje na daljavo na podlagi e-gradiv. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, teoretični in empirični del. V prvem smo predstavili sistem razvoja kadrov, njegov pomen za organizacijo in zaposlene, na kratko smo opisali sistem izobraževanja kadrov, redne letne razgovore, ocenjevanje delovne uspešnosti, nagrajevanje in napredovanje. Predstavili smo e-izobraževanje in njegovo delitev. V drugem delu diplomske naloge smo nazorno predstavili program CourseLab 2.4 in postopek izgradnje ter uporabe e-gradiva za izobraževanje novozaposlenih oziroma zaposlenih v Domu starejših občanov Ljutomer. Zajeta poglavja se nanašajo na področje kinestetike (pravilno dvigovanje bremen).
Keywords: E-gradivo, E-izobraževanje, Razvoj kadrov, Dom starejših občanov Ljutomer, Program CourseLab 2.4
Published: 04.10.2016; Views: 863; Downloads: 75
.pdf Full text (768,05 KB)

8.
Trženjska ocena kupcev zelenjave na širšem območju občine Ljutomer
Nina Alt, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V maju 2015 smo opravili trženjsko analizo kupcev zelenjave na širšem območju občine Ljutomer. V raziskavi smo z osebnim anketiranjem zajeli vzorec 100 naključno izbranih oseb. Želeli smo ugotoviti prehransko-nakupne navade potrošnikov in njihovo poznavanje blagovnih znamk zelenjave. Vprašalnik smo sestavili iz treh tematskih delov: (a) značilnosti anketiranega vzorca, (b) prehransko-nakupnih navad kupcev zelenjave in (c) odnosa kupcev do ponudbe zelenjave. Izsledki raziskave so pokazali, da 59 % anketirancev uživa zelenjavo vsaj enkrat dnevno. Pri nakupu zelenjave se 41 % anketirancev nikoli ne ozira na blagovno znamko, medtem ko 3,5 % anketirancev kupuje izključno zelenjavo znanih blagovnih znamk. Najpomembnejši dejavniki pri odločitvi za nakup zelenjave so njen videz, cena zelenjave, izvor zelenjave in blagovna znamka. Sodeč po raziskavi pa je za kupce najmanj pomembna embalaža pakiranja.
Keywords: analiza trga, ponudba zelenjave, kupci zelenjave, občina Ljutomer
Published: 28.08.2015; Views: 658; Downloads: 121
.pdf Full text (1,05 MB)

9.
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI LJUTOMER
Nastja Dolamič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kakovost življenja vseh ljudi je odvisna od zdravja, ki je ena temeljnih pravic vsakega posameznika, prav tako je tudi družbena vrednota. Že Ustava Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997 – UZS68, 66/2000 – UZ80, 24/2003 – UZ3a, 47, 68, 69/2004 – UZ14, 69/2004 – UZ43, 69/2004 – UZ50, 68/2006 – UZ121,140,143, 47/2013 – UZ148 in 47/2013 – UZ90,97,99) vsem državljanom zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon o zdravstveni dejavnosti /ZZDej/ (Uradni list RS, št. 9/1992, 26/1992 - popr., 13/1993, 45/1994 - odl. US, 37/1995, 8/1996, 59/1999 - odl. US, 90/1999 - popr., 90/1999, 98/1999 - ZZdrS, 31/2000, 36/2000 - ZPDZC, 45/2001, 62/2001 - skl. US, 86/2002 - ZOZPEU, 135/2003 - odl. US, 2/2004, 80/2004, 23/2008, 58/2008 - ZZdrS-E, 15/2008 - ZPacP, 77/2008 - (ZDZdr), 40/2012 - ZUJF, 14/2013) določa obseg zdravstvene dejavnosti, kako in kdo jo izvaja. Zdravstvena dejavnost se v okviru mreže javne zdravstvene službe opravlja kot javna služba, ki se izvaja v javnem interesu. V našem pravnem sistemu zdravstveno dejavnost delimo na primarno, sekundarno in terciarno raven. Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno in lekarniško dejavnost. Narava obeh dejavnosti je negospodarska. Na območju Občine Ljutomer osnovno zdravstveno dejavnost opravlja javni zdravstveni zavod Zdravstveni dom Ljutomer, ki ga je soustanovilo več občin ter fizične osebe na podlagi koncesije. Občine soustanoviteljice so Občina Ljutomer, Občina Veržej, Občina Križevci in Občina Razkrižje. Lekarniška dejavnost, ki je del primarne zdravstvene dejavnosti, pa je urejena v Zakonu o lekarniški dejavnosti /ZLD/ (Uradni list RS, št. 9/1992, 13/1993, 38/1999, 86/2002 - ZOZPEU, 2/2004) in se opravlja v lekarnah in njihovih podružnicah. V Občini Ljutomer lekarniško dejavnost opravlja Lekarna Ljutomer, ki je organizacijska enota javnega zavoda Pomurske lekarne.
Keywords: zdravstvena dejavnost, primarna zdravstvena dejavnost, mreža javne zdravstvene službe, osnovna zdravstvena dejavnost, lekarniška dejavnost, javni zavod, koncesije, Občina Ljutomer
Published: 21.07.2015; Views: 1504; Downloads: 315
.pdf Full text (493,98 KB)

10.
Toplotni otok Ljutomera
Danijel Ivajnšič, 2010, professional article

Abstract: Ne samo v velemestih, tudi v malih mestih se oblikuje specifična mestna klima. Mestno prebivalstvo proizvede veliko odvečne energije, z asfaltnimi in betonskimi površinami spreminja tako energijsko kot tudi vodno bilanco, z visoko gradnjo vpliva na krajevno zračno cirkulacijo. V prispevku je obravnavana mestna klima Ljutomera, in sicer razlike v temperaturi zraka, ki se pojavljajo med naseljem Ljutomer in njegovo okolico, intenziteta ter morfologija nastalega toplotnega otoka ob različnih vremenskih tipih ter dnevni temperaturi režim toplotnega otoka v Ljutomeru.
Keywords: toplotni otok, mestna klima, temperatura zraka, Ljutomer, Slovenija
Published: 10.07.2015; Views: 978; Downloads: 70
URL Link to full text

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica