1. Zadovoljstvo z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja nezdravstvenega kadra v univerzitetnem kliničnem centru ljubljanaMarija Ana Ručigaj, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali, kako nezdravstveni kader v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ocenjuje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter katere dejavnike zaznavajo kot ključne pri tem procesu. Izhajali smo iz potrebe po bolj celostnem razumevanju delovnih pogojev zaposlenih v podpornih službah zdravstva, ki pogosto ostajajo v ozadju analiz kadrovskih politik.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter kako visoko zadovoljstvo izražajo anketirani glede možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Analizirali smo vpliv delovnega časa, skrbstvenih obveznosti (do otrok in starejših), fleksibilnosti delovnega mesta, odnosov s sodelavci ter obsega dela preko polnega delovnega časa. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi s pomočjo anketnega vprašalnika; rezultati so bili obdelani s statističnimi analizami.
Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik med analiziranimi skupinami glede ocene zadovoljstva, kar nakazuje, da določeni dejavniki, kot so odnosi med sodelavci, fleksibilnost in možnost dela na daljavo, predstavljajo univerzalno pomembne vrednote v delovnem okolju. Skrbstvene obveznosti, dolžina delovnega časa in delo med vikendi so bili zaznani kot primerljivo zahtevni ne glede na specifične okoliščine, kar potrjuje pomen zaznane pravičnosti, avtonomije in organizacijske podpore.
Magistrsko delo prispeva k razumevanju kompleksnosti usklajevanja življenjskih vlog med nezdravstvenimi delavci v UKCL in poudarja pomen prilagodljivih kadrovskih politik. Na podlagi ugotovitev priporočamo, da organizacija uvede več fleksibilnosti v razporeditvi dela, da več pozornost nameni krepitvi kakovostnih medosebnih odnosov ter redno spremlja subjektivno doživljanje obremenitev, saj je prav psihološki vidik tisti, ki v veliki meri oblikuje zadovoljstvo zaposlenih.
Keywords: usklajevanje, poklicno življenje, zasebno življenje, nezdravstveni kader, Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Published in DKUM: 17.10.2025; Views: 0; Downloads: 9
 Full text (1,15 MB) |
2. Upravni prostor škofije Ljubljana na spodnjem Štajerskem v prvem terezijanskem župnijskem štetju duš leta1754Andrej Hozjan, 2024, original scientific article Abstract: Članek obdela dosedanje raziskave, pomen in historično povednost terezijanskega župnijskega štetja duš leta 1754 v župnijah škofije Ljubljana na prostoru spodnje Štajerske. Štetje so izvedli v začetku leta kot enega od obeh delov takratnih terezijanskih popisov prebivalstva. Drugi del je bil hkratni posvetni popis lastnikov ali imetnikov obdavčenih hiš. Medtem ko so rezultati štetja duš v župnijah škofije Ljubljana na Kranjskem že temeljito obdelani in predstavljeni, se o štetju v spodnještajerskih župnijah ve manj. Članek predstavlja najbistvenejše vsebinske sklope in nakazuje možnosti nadaljnjih raziskav prebivalstva v lokalnih okoljih, še posebej v urbanih krajih znotraj obravnavanega prostora.
Keywords: zgodovina Slovenije, spodnja Štajerska, 18. st., terezijanska doba, škofija Ljubljana
Published in DKUM: 18.07.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (4,01 MB)
This document has many files! More... |
3. Problematika odlaganja odpadkov na območju Jarškega proda : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostLuka Rajer, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko divjih odlagališč, s posebnim poudarkom na odlagališčih na območju Jarškega proda v Mestni občini Ljubljana. Divja odlagališča predstavljajo eno resnejših oblik nelegalnega ravnanja z odpadki, ki lahko dolgoročno ogroža zdravje ljudi, onesnažuje tla, zrak in predvsem vodne vire. Namen dela je predstaviti razsežnost te problematike na konkretnem primeru, kjer se že vrsto let pojavljajo različne oblike neurejenega odlaganja odpadkov. V raziskavi so predstavljeni podatki o številu in vsebini odlagališč skozi čas, vzroki za njihov nastanek ter ukrepi, ki so jih pristojne institucije že sprejele ali bi jih bilo smiselno še uvesti. Delo poudarja pomen usklajenega delovanja različnih deležnikov, kot so občinske službe, upravitelji vodnih virov, strokovnjaki in lokalne skupnosti, saj se lahko le s skupnim, celostnim pristopom učinkovito prepreči nastajanje novih odlagališč in trajnostno uredimo obstoječa. Odlaganje odpadkov na območju, ki je označeno kot vodovarstveno in spada v območje Nature 2000, je namreč problematično, saj lahko nevarne snovi iz odpadkov poniknejo v tla in onesnažijo podzemno vodo, ki služi kot vir pitne vode. Takšna ravnanja predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, kršijo zakonodajo in ogrožajo okolje, saj so tla na teh območjih pogosto prepustna in nimajo zadostne naravne zaščite pred onesnaženjem. Prav tako je poudarjena vloga zbirnih centrov, izobraževalnih kampanj ter zakonodajnih in nadzornih mehanizmov, ki so ključni za dolgoročno zmanjševanje okoljskega tveganja. Glavni cilj diplomskega dela je tako prispevati k boljšemu razumevanju vpliva divjih odlagališč na vodno okolje ter poudariti nujnost sistemskega ukrepanja za zaščito naravnih virov in zdravega bivalnega okolja. Diplomsko delo s tem prispeva k razumevanju širšega družbenega in prostorskega konteksta problematike divjih odlagališč ter poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju učinkovitih okoljskih politik, ozaveščanju prebivalstva in odgovornem ravnanju z odpadki na vseh ravneh.
Keywords: ekološka kriminaliteta, Jarški prod, Mestna občina Ljubljana, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.07.2025; Views: 0; Downloads: 385
Full text (1,52 MB) |
4. Preoblikovanje Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana v Mestno policijo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEdin Kvrgić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Preoblikovanje Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana (MR MOL) v Mestno policijo se pojavlja kot pomembna tema v kontekstu zagotavljanja splošne ravni varnosti in izboljšanja kakovosti življenja prebivalcev samega mesta. Mestno redarstvo se že danes sooča z mnogimi izzivi na področju varnosti, hkrati pa predstavlja pomemben varnostni subjekt na lokalni ravni. Glavni cilj preoblikovanja v Mestno policijo je povečati pooblastila, razširiti pristojnosti ter izboljšati organizacijsko učinkovitost redarstva, s čimer bi MR MOL postala še bolj aktiven partner pri vzdrževanju ali dvigu ravni splošne varnosti. Za preoblikovanje je že delno zagotovljena pravna podlaga v Zakonu o glavnem mestu, ki opredeljuje poseben status Ljubljane kot glavnega mesta Republike Slovenije in ki v svojih določbah tudi omogoča način financiranja novonastale službe. Drugi in glavni korak predstavlja širitev zakonodaje predvsem z razširitvijo določb Zakona o občinskem redarstvu ali uvedbo popolnoma novega zakona z namenom uvedbe obsežnejših pristojnosti in pooblastil bodoči Mestni policiji. Organizacijsko prestrukturiranje bi zahtevalo uvedbo novih oddelkov z jasno opredeljenimi nalogami, kot so preiskovanje kaznivih dejanj, krvnih deliktovin drugih specializiranih nalog. Analiza primerjalnih podatkov kaže, da MR MOL že danes izvaja več ukrepov po Zakonu o javnem redu in miru v primerjavi z drugimi medobčinskimi redarstvi, kljub omejenim kadrovskim virom. PU Ljubljana, ki ima precej več zaposlenih in se ukvarja z zahtevnejšimi varnostnimi izzivi nakazuje na dejstvo, da MR MOL kljub manjši kadrovski kapaciteti uspešno pokriva pomemben del nalog zadanih v zakonodaji. Podpora preoblikovanju v Mestno policijo je bila izražena preko ankete izvedene med zaposlenimi v MR MOL, katere rezultati kažejo na to, da večina anketiranih podpira spremembo organizacijske strukture. Kljub temu so zaposleni izrazili zadržke glede prevzemanja nekaterih zahtevnejših nalog, kot so preiskovanje krvnih in spolnih deliktov ter premoženjskih kaznivih dejanj. Preoblikovanje kot takšno bi posledično zahtevalo obsežno izobraževanje in usposabljanje, z namenom pridobitve potrebnih znanj in spretnosti za učinkovito izvajanje nalog nove organizacije. Mestna policija bi lahko z izboljšano organizacijsko strukturo, širšimi pooblastili ter večjo avtonomijo igrala ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti v Ljubljani. Takšno preoblikovanje bi prineslo še globjo povezanost z lokalno skupnostjo, ki jo Mestno redarstvo že zdaj uživa med prebivalci ter boljšo odzivnost na varnostne izzive in s tem tudi povečanje splošnega občutka varnosti med prebivalci prestolnice.
Keywords: občinsko redarstvo, mestna policija, Mestna občina Ljubljana, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.05.2025; Views: 0; Downloads: 59
Full text (1,48 MB) |
5. Šolstvo v srednjeveških celinskih mestih na Slovenskem : primer Ljubljane in MariboraTina Šmerc, 2024, master's thesis Abstract: Glavna tema magistrskega dela je izobraževanje v srednjem veku na Slovenskem, s poudarkom na izobraževanju in šolnikih v Mariboru in Ljubljani. Srednjeveško izobraževanje je bilo tako drugod kot tudi na slovenskem etničnem ozemlju tesno povezano s stanovsko ureditvijo. V prvi vrsti so otroke izobraževali in vzgajali na način, da bodo znali opravljati naloge svojega stanu. Velik pomen pri izobraževanju je imela tudi krščanska cerkev, ki je s pomočjo izobraževanja v prvi vrsti širila svojo miselnost in nauke. Cerkev je najprej prebivalce poučevala skozi pokristjanjevanje, v 10. stoletju pa so se v njenem okviru tudi na našem ozemlju začele pojavljati prve šole. Izobraževalne ustanove v okviru cerkve so bile stolne, samostanske in župnijske šole. Posvetno izobrazbo je bilo mogoče pridobiti v okviru mestnih šol, skozi poklicno in cehovsko izobraževanje in s pomočjo domačih učiteljev. Šole so v srednjem veku obstajale tudi v Mariboru in Ljubljani, kjer so posledično delovali različni učitelji. Slednji so poleg svoje primarne vloge večkrat omenjeni kot priče pri različnih dogodkih, sodelovali so pri kupovanju in prodaji, cerkvenih obredih in prejemu ali plačilu denarja. V obeh mestih so bili videni v podobnih vlogah in prisotni v približno enakem številu. Njihova vloga v meščanski družbi je bila srednje pomembna, saj sta bila v ospredje postavljena plemstvo in duhovščina.
Keywords: srednji vek, Ljubljana, Maribor, izobraževanje, šolstvo, učitelji
Published in DKUM: 05.02.2025; Views: 0; Downloads: 48
Full text (1,64 MB) |
6. Kulturni i sportski turizam kao perspektiva za razvoj turističke ponude Beograda i Ljubljane : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAndrej Stanojević, 2024, undergraduate thesis Abstract: Sportski i kulturni turizam vrste su turizma koje se iz dana u dan razvijaju ne samo u Europi, već i u cijelom svijetu. U ovom diplomskom radu smo govorili o trenutnom stanju i velikom potencijalu sportskog i kulturnog turizma u glavnom gradu Slovenije (Ljubljana) i glavnom gradu Srbije (Beograd). Broj turista na ovim prostorima raste iz godine u godinu, a velika je zasluga bogate kulture i povijesti ovih zemalja. Iako je kulturni turizam u ovim destinacijama vrlo razvijen, smatramo da postoji potencijal da se ova vrsta turizma još više razvije i postigne još veću razinu interesa među turistima. Sportski turizam, kao manje razvijena grana, ima dosta prostora za napredak u obje destinacije. U diplomskom radu smo analizirali što i kako treba unaprijediti destinacije kako bi privukle sportske turiste. Nakon detaljnog teorijskog dijela, analizu smo nastavili istraživanjem i intervjuima s glavnim predstavnicima sportskog i kulturnog turizma u Beogradu i Ljubljani, odnosno turističkim organizacijama i agencijama koje zapravo predstavljaju turističku ponudu u svakom pogledu. Nakon svake analize i istraživanja smo došli do konačnih prijedloga i osobnog mišljenja o tome što bi trebalo promijeniti i unijeti kako bi se poboljšala ponuda, kao i o tome kako povezati kulturni i sportski turizam i stvoriti novi , specifična sportska i kulturna ponuda Ljubljane i Beograda.
Keywords: Kulturni turizem, Športni turizem, Turistična ponudba, Beograd, Ljubljana
Published in DKUM: 07.01.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (2,02 MB) |
7. Krizni management v času Covid-19 v UKC Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Štupica, 2024, undergraduate thesis Abstract: Izbruh epidemije COVID-19 v Sloveniji je prinesel veliko novosti in prilagajanja tako imenovanim izrednim razmeram, še posebej je moral delovanje prilagoditi Univerzitetni klinični center Ljubljana (v nadaljevanju UKC Ljubljana), ki je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji. Gre za hitro prenosljiv virus, ki povzroča bolezen COVID-19, ta pa lahko pomeni katastrofalne posledice za posameznike kot tudi za delovanje podjetij in drugih organizacij. Z izbruhom epidemije je bilo potrebno v zelo kratkem času sprejeti pomembne odločitve oziroma ukrepe za boj zoper širjenju virusa med zaposlenimi in še posebej med pacienti ter omogočati čim bolj nemoteno delovanje zdravstva, saj se zdravstvena dejavnost ni mogla povsem ustaviti, kot so to lahko naredila druga podjetja. Je pa bilo odloženih veliko nenujnih dejavnosti v tem času do ponovne vzpostavitve “normalnega” stanja. Prišlo je torej do krize delovanja, zato so morali biti vzpostavljeni pogoji za krizno vodenje UKC Ljubljana.
Skozi strokovno literaturo poskušamo ugotoviti, kako krizni management deluje v podjetju oziroma organizaciji in kako to impliciramo v podjetje, ki ima primarno zdravstveno dejavnost (neprofitno). Od začetka epidemije do danes je minilo precej časa in skozi časovnico tega obdobja lahko spremljamo, kako smo z boljšim razumevanjem bolezni ter s preteklimi odločitvami vplivali na efektivnost zaustavitve širjenja virusa COVID-19 ter hkrati zagotavljali delovanje zdravstvenega sistema tudi na drugih področjih zdravstvene oskrbe prebivalstva. Na podlagi sprotnega učenja in ugotavljanja ustreznosti sprejetih ukrepov se lahko, v primeru ponovnega izbruha ali podobnega kriznega stanja, še bolje pripravimo na zahtevne in hitre odločitve. S tem lahko zagotavljamo dober krizni management, ki je ključen za delovanje tudi neprofitnega podjetja. V diplomskem delu lahko primerjamo, kako se je krizni management spreminjal in kateri ukrepi, poleg že obstoječih, načrtovanih za primer epidemije gripe, so se spreminjali in izboljševali.
Keywords: krizni management, epidemije, Covid-19, UKC Ljubljana, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.06.2024; Views: 176; Downloads: 44
Full text (1,69 MB) |
8. Aplikacija evropskega modela poslovne odličnosti in samoocenjevanje vodilnega kadra Policijske uprave LjubljanaTeodora Ivanuša, Matjaž Rep, Vinko Gorenak, 2006, published professional conference contribution Keywords: policija, vodilni kader, management, samoocenjevanje, organizacijska kultura, evropski model odličnosti, PU Ljubljana
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 183; Downloads: 7
Full text (370,36 KB) |
9. |
10. |
