1. »Ko bi bil pri Trojici, tudi ti ne bi bil socialist …«Marjan Toš, 2024, original scientific article Abstract: Občinski odbori na podeželju v desetletju pred prvo svetovno vojno so bili na slovenskem Štajerskem – razen v mariborski okolici – večinoma v slovenskih rokah. Nemci in nemškutarji pa so trdno držali v svojih rokah večino mest (Maribor, Celje, Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož) in tedanje trge, med njimi tudi Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Nemci so imeli za trdno oporo svojega delovanja še dve »bojni organizaciji«, ki sta bili Schulverein1 in Sudmark2. Nazorsko sta se sicer malenkostno razlikovali, saj je bila prva, to je Schulverein, nemško liberalno usmerjena, druga pa je bila antisemitska, a sta se obe pri raznarodovalnem delu medsebojno dopolnjevali3. Pri Sv. Lenartu je bil Schulverein izjemno ofenziven, saj so imeli trško Nemci v svojih rokah politično in ekonomsko moč. Pri Sv. Trojici Schulvereina sicer ni bilo, a so bili ekonomsko najmočnejši tržani prav tako Nemci. Po prelomu 19. in 20. stoletja je v desetletju pred prvo svetovno vojno pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah živel zdravnik in pisatelj dr. Alojz Kraigher. Leta 1914 je izdal Kontrolorja Škrobarja. Zanimiva, literarno obarvana slika narodnostnih razmer na slovensko goriškem podeželju, tudi po 110 letih nosi v sebi neverjetno bogato sporočilo o »narodnostni mizeriji« v teh krajih in kliče po novem Škrobarju.
Keywords: Slovenci, Nemci, Škrobar, Cankar, Kraigher, Weixl, Lenart, Sv. Trojica.
Published in DKUM: 22.08.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Full text (3,53 MB)
This document has many files! More... |
2. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju slovenske Štajerske v obdobju med letoma 1789 in 2023 : magistrsko deloAljaž Žagavec, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju štirih katastrskih občin: Dornava, Brezovec, Lenart in Hrastje - Mota. Osnovno gradivo dela je jožefinski kataster (1789–1790), ki je bil najprej analiziran kot zgodovinski vir. Analiziral sem stanje posestnikov, njihova imena, priimke, velikost donosa na zemljišče in davek, ki so ga morali plačati. Nato pa sem ga analiziral kot geografski vir, pri čemer sem poiskal podatke o rabi tal in jih primerjal s franciscejskim katastrom (1824) ter podatki iz let 2000 in 2023, pridobljenimi iz baze Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in promet. Za dopolnitev sem uporabil tudi druge kartografske in opisne vire. Opravljena je bila analiza rabe tal po letih: 1789, 1824, 1900, 2000 in 2023. Sledila je analiza smeri spremembe rabe tal med leti 1824 in 2000 ter 2000 in 2023. V zadnjem poglavju pa je bila opravljena še analiza rabe tal posamezne katastrske občine v vseh obdobjih. Pri Dornavi so v osredje postavljeni vplivi regulacije reke Pesnice, širjenja naselja Dornava in gradnje železniške proge na rabo tal. Za območje Brezovca, ki leži na območju Haloz, ki so v zadnjem obdobju znane po deagrarizaciji in zaraščanju, me je zanimalo, kako pospešeno je opuščanje obdelovalnih površin. Pri Lenartu sem se osredotočil na očitno širjenje pozidanih površin in na to, katere površine so v zameno zanje izgubile obseg. Pri Hrastju - Moti pa je zanimalo, kako sta se spremenili pokrajina in posledično raba tal zaradi obsežnih regulacij reke Mure.
Keywords: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, jožefinski kataster, franciscejski kataster, Dornava, Brezovec, Lenart, Hrastje - Mota
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 66
Full text (17,13 MB) |
3. Prispevek k poznavanju socialne zgradbe mesta na primeru naselja Lenart v Slovenskih goricahVladimir Drozg, 2016, original scientific article Abstract: V članku je prikazan pristop k spoznavanju socialne zgradbe mesta na podlagi socialnih lastnosti uporabnikov posameznih dejavnosti v naselju Lenart. Socialna zgradba mesta se nanaša tudi na socialno diferenciranost posameznih dejavnosti, ki so namenjene zadovoljevanju potreb prebivalcev in obiskovalcev mesta. Teoretska podlaga besedila je spoznanje, da posamezniki podobnih socialnih lastnosti zadovoljujejo svoje potrebe na podobnih ali na istih krajih. V ta namen smo popisali kraje, kjer je mogoče zadovoljevati človekove potrebe in jim pripisali socialne vsebine. Izkazalo se je, da je socialna diferenciranost v Lenartu majhna. Večina krajev se razlikuje glede na starostno skupino uporabnikov.
Keywords: socialna geografija, urbana geografija, kraji, socialne skupnosti, Lenart
Published in DKUM: 16.04.2018; Views: 1123; Downloads: 119
Full text (450,10 KB)
This document has many files! More... |
4. RAVNANJE Z KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI LENART – ZADOVOLJSTVO OBČANOV Z RAVNANJEM Z ODPADKIBojan Mihalič, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: S problematiko komunalnih odpadkov oziroma odpadkov nasploh se srečujemo v vsakem gospodinjstvu. Občina Lenart je bila ena izmed prvih občin na območju tedanje skupne države Jugoslavije, ki je leta 1990 s podjetjem Letnik-Saubermacher pristopila k pilotnem projektu - ločenem zbiranju komunalnih odpadkov po sistemu BioPas (ločevanje odpadkov na biološke odpadke, papir in steklo).
Kljub ozaveščanju ljudi, urejenem odvozu komunalnih odpadkov in postavljenih ekoloških otokih se količine komunalnih odpadkov povečujejo tudi na račun divjih odlagališč, kjer ljudje še zmeraj odlagajo odpadke, ki jih pridelajo v gospodinjstvih.
Zakonodaja in okoljsko ozaveščanje ljudi, podjetij ter lokalnih skupnosti prispevajo k zmanjševanju nastajanja komunalnih odpadkov. Izdelava okolju in ljudem prijaznih izdelkov zaradi »prijaznih» materialov, ki se lahko vračajo v proizvodne procese oziroma ponovno predelavo, ter usmerjanje v reciklažo namesto v odlaganje odpadkov bo prav tako prispevala k zmanjšanju odpadkov.
V vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« leta 2010 in »Očistimo Slovenijo« leta 2012 so bila nekatera divja odlagališča očiščena, vendar so še vedno prisotna.
Problematika komunalnih odpadkov in ravnanje z njimi me je vzpodbudila, da v občini, ki je prva pristopila k ločenem zbiranju komunalnih odpadkov po sistemu BioPas, preverim zadovoljstvo občanov z ravnanjem z odpadki in problem divjih odlagališč na območju občine Lenart.
Ravnanje z odpadki predstavlja oziroma ostaja velik izziv za vse prebivalce oziroma »proizvajalce« odpadkov. Izziv vidimo v spremembi načina razmišljanja o odpadkih, saj v naši družbi še zmeraj velja splošno prepričanje, da se z odpadki naj ukvarjajo tisti, ki so za to plačani.
Keywords: komunalni odpadki, ločevanje odpadkov, ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Lenart, zadovoljstvo občanov z ravnanjem z odpadki, divja odlagališča
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 1551; Downloads: 148
Full text (2,75 MB) |
5. Germanizmi v Lenartu v Slovenskih goricah z okolicoPolona Muršec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z germanizmi v Lenartu v Slovenskih goricah oz. občini Lenart.
Stoletja trajajoč jezikovni stik slovenskega in nemškega jezika je pustil svoj pečat tudi v narečju občine Lenart. Germanizmi so rezultat vpliva drugega jezika (nemškega) na prvi jezik (slovenski). Germanizirano je bilo predvsem besedišče (predvsem tisto, ki se navezuje na vsebino), torej besede, pomembne za komunikacijo. To so samostalniki, pridevniki in glagoli. Ker je vpliv nemškega jezika trajal dalj časa, je vplival tudi na druga strukturna področja jezikovnega stika.
V teoretičnem delu je prikazano zgodovinsko ozadje in stik med Lenartčani in Nemci. Predstavljeno je tipično narečje na tem območju. Nato je tematiziran jezikovni stik z njegovimi vplivi.
V empiričnem delu so obravnavani 104 vsakdanji, za Lenart značilni, germanizmi. S pomočjo ankete so bile ugotovljene razlike med njihovim poznavanjem in uporabo kot tudi poznavanje slovenskih knjižnih ustreznic h germanizmom. To bo obravnavano v povezavi s starostjo in spolom, z znanjem nemškega jezika ter glede na to, ali je nekdo stanoval večino življenja v Lenartu ali le krajši čas.
Keywords: germanizmi, prevzete besede, jezikovni stik, Lenart, Slovenske gorice
Published in DKUM: 22.06.2016; Views: 1595; Downloads: 181
Full text (1,50 MB) |
6. Das Bisthum und die Diözese Lavant : Marburg, Mahrenberg, Jaring, St. Leonhard in W. B., Kötsch und ZirkovizIgnacij Orožen, 1875 Keywords: lavantinska škofija, cerkvena zgodovina, dekanije, Maribor, Radlje, Sv. Lenart v Slovenskih Goricah, Hoče, Cirkovce
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 2324; Downloads: 60
 Link to full text |
7. |
8. Turizem občine LenartNatalija Ludvik, 2014, undergraduate thesis Abstract: Turizem je gospodarska dejavnost, v katero se vključuje zelo širok krog dejavnosti, s čimer se povečujejo gospodarske koristi, pospešuje regionalni razvoj, povečuje vrednost naravnih vrednot in kulturne dediščine ter omogoča povečevanje družbene koristi.
Diplomsko delo predstavlja turistično ponudbo v občini Lenart in predlaga možnost razvoja turizma kot gospodarske dejavnosti. Občina Lenart je danes večinoma turistično zanimiva samo za domače izletniške turiste in nima razvite turistične ponudbe, privlačne tujim obiskovalcem.
S pomočjo literature in virov sem predstavila značilnosti različnih vrst turizma, ki se pojavljajo na omenjenem območju, predstavila obstoječo turistično ponudbo in analizirala prednosti in slabosti območja ter s turizmom pogojene nevarnosti in priložnosti. Nanizala sem tudi osnovne naravne in družbeno-geografske značilnosti občine, saj so le-te osnova za razvoj turistične dejavnosti in turistične ponudbe. Z analizo statističnih podatkov sem pregledala turistični promet v občini. Anketni vprašalnik je služil za prikaz zadovoljstva krajanov s turistično ponudbo v občini z njihovimi mnenji in predlogi o turizmu v občini nasploh.
Pri izdelavi diplomskega dela je bila uporabljena obstoječa literatura in obdelani statistični podatki. Učinki turizma niso samo kratkoročni, kažejo se tudi dolgoročno z razvojem terciarnih in drugih s turizmom povezanih dejavnosti.
Keywords: Ključne besede: Geografija turizma, turistični razvoj, občina Lenart, turistična ponudba, turistična infrastruktura, potenciali.
Published in DKUM: 28.02.2014; Views: 2732; Downloads: 340
Full text (2,43 MB) |
9. PLANIRANJE VIZIJE IN POLITIKE ZA DOM LENART D.O.O.Renata Holer, 2013, undergraduate thesis Abstract: Podjetje Dom Lenart d.o.o., ki je bilo ustanovljeno leta 2006 za potrebe prijave na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za pridobitev koncesije za izvajanja institucionalnega varstva starejših oseb, starih nad 65 let, je mlado, in sicer glede na dejavnost, s katero se ukvarja. Razvoj in priložnosti so v preteklih letih podjetju dali možnost za nastanek, s tem pa tudi potrebo po postavitvi izhodiščne vizije, ki jo je kasneje nadomestila razvojna vizija, in politike ter potrebo po določitvi razvojnih strategij obravnavanega podjetja.
Podjetje se želi danes in tudi v prihodnosti ukvarjati s ponudbo raznih socialnovarstvenih storitev za stare na področju mariborske regije in tudi širše. Podjetje želi postati blagovna znamka za kvalitetno preživljanja jeseni življenja starih ljudi ter eden izmed nosilcev gerontologije na področju Štajerske in tudi širše.
Politika podjetja temelji na razvojnih usmeritvah, ki zajemajo razvoj raznih oblik institucionalnega varstva v občini Lenart za potrebe občanov in vseh zainteresiranih uporabnikov - kupcev.
Cilji podjetja so umeščeni visoko in zajemajo razvojne usmeritve na vseh ravneh upravljavsko vodstvenih procesov. Posamezniki v sistemu socialnega varstva morajo biti tudi motivirani za doseganje skupnega cilja, a hkrati morajo v skupnem cilju videti osebne cilje in prepoznati svoje delo kot osebno poslanstvo, posebej kadar gre za delo z ljudmi za ljudi.
Podjetje zaposluje mlade ljudi, ki so pripravljeni svojo kariero ustvariti oziroma graditi v podjetju Dom Lenart d.o.o.
Okolje je podjetju naklonjeno, saj vizijo in politiko podjetja podpira tudi lokalna skupnost, ki tovrstno dejavnost ne samo podpira, ampak jo tudi spodbuja.
Keywords: POLITIKA, RAZVOJ, VIZIJA, PLANIRANJE, OKOLJE, DOM LENART D.O.O., POSLANSTVO, SMOTRI, CILJI
Published in DKUM: 08.08.2013; Views: 1754; Downloads: 187
Full text (3,18 MB) |
10. Analiza kupcev svežega mesa na širšem območju občine LenartMelanija Šinkovec, 2013, undergraduate thesis Abstract: V novembru 2012 smo v občini Lenart z okolico opravili raziskavo o vedenju potrošnikov in odločilnih dejavnikih, ki vplivajo na nakup mesa (perutnine, svinjine in govedine). Raziskavo smo izvedli z uporabo anketnih vprašalnikov, ki so jih sestavljala vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Uporabili smo vzorec 200 naključno anketiranih oseb. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov; vprašanj s socialno demografskimi spremenljivkami in vprašanj, ki so se nanašala na nakupne navade in dejavnike, ki vplivajo na nakup posamezne vrste mesa. Ugotovili smo, da ima največ anketirancev najraje perutnino (54 %). To kupuje kar 77 % anketirancev vsaj enkrat na teden. Odločilni dejavniki, ki imajo največji vpliv pri samem nakupu mesa so: izgled mesa, visoka kakovost svežega mesa, izvor mesa in cena mesa.
Keywords: kupec, meso, občina Lenart, anketni vprašalnik
Published in DKUM: 05.06.2013; Views: 2378; Downloads: 272
Full text (325,57 KB) |
