1. Matične knjige s preloma 19. in 20. stoletja kot zrcalo jezikovne politike med Muro in SavoAlja Lipavic Oštir, Gregor Škafar, 2024, original scientific article Abstract: Analiza uveljavljanja slovenščine v matičnih knjigah v Lavantinski škofiji med letoma 1870 in 1919 kaže, da je bila nemščina zamenjana v 92,4 % župnij kot odločitev istega župnika ali ob njegovi menjavi. V 7,5 % župnij je nemščina ohranjena do leta 1918/1919 (nekatera mesta, jezikovni kontinuum ob meji). Posamezne dekanije so glede menjave jezika deloma izvajale jezikovno politiko, pri čemer dihotomija mesto vs. podeželje ni bila odločilna. Odločilno vlogo je imel posamezni župnik in njegova nacionalna angažiranost, ki ji je lahko nasprotovala lastna visoko razvita večjezičnost in jezikovno preklapljanje v vsakdanjiku. Ob tem nam raziskava omogoča tudi identificiranje vzporednic z uveljavljanjem slovenščine v šolstvu.
Keywords: jezikovna politika, matične knjige, jezikovna politika, Lavantinska škofija, nemščina, slovenščina, večjezičnost
Published in DKUM: 14.03.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (1,01 MB)
This document has many files! More... |
2. Lavantinska škofija v letih 1928-1935 v luči izbranih časnikovErika Holcman, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga prikazuje dogajanje v lavantinski škofiji med leti 1928 in 1935 v luči takrat izhajajočih slovenskih časnikov Slovenskega gospodarja, Slovenca in Mariborskega večernika »Jutra« ter uradnega glasila škofije, t. j. Oglasnika lavantinske škofije. Naloga je strukturirana iz dveh delov. V prvem, uvodnem delu, je na podlagi strokovne in znanstvene literature predstavljena zgodovina škofije od njenega nastanka do leta 1928, navedeni so osnovni podatki o škofiji med leti 1928 in 1935 in prikazano je politično dogajanje v državi v istem obdobju. V drugem, osrednjem delu diplomske naloge, pa so predvsem na podlagi člankov iz izbranih slovenskih časnikov predstavljeni odmevnejši dogodki, ki so v obravnavanem obdobju zaznamovali življenje v škofiji. Tako se naloga najprej dotakne praznovanja 700-letnice ustanovitve škofije. Nato se posveti škofu Andreju Karlinu, ki je v obravnavanem obdobju praznoval več pomembnih jubilejev, nakar je 5. aprila 1933 umrl. Njegovega pogreba se je udeležilo več tisoč vernikov iz vse škofije. V nadaljevanju spregovori o Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je leta 1928 postal pomožni, leta 1933 pa redni škof lavantinske škofije. Za tem obravnava evharistični kongres, ki se je od 7. do 8. septembra 1934 odvijal v Mariboru. Nato se posveti II. evharističnemu kongresu za Jugoslavijo, ki je bil namenjen vsem katoličanom v Kraljevini Jugoslaviji in je od 28. do 30. junija 1935 potekal v Ljubljani. V večmesečne priprave na ta kongres je bila vključena tudi lavantinska škofija, verniki iz te škofije pa so se v velikem številu udeležili tudi samih osrednjih prireditev v Ljubljani. Nazadnje pa je prikazano, kako so v obravnavanem obdobju delovali bogoslovje in bogoslovna šola ter dijaško semenišče v Mariboru.
Keywords: lavantinska škofija, Andrej Karlin, Ivan Jožef Tomažič, evharistični kongres v Mariboru, II. evharistični kongres za Jugoslavijo, bogoslovje, bogoslovna šola
Published in DKUM: 22.09.2016; Views: 1710; Downloads: 154
Full text (1,31 MB) |
3. Das Bisthum und die Diözese Lavant : Marburg, Mahrenberg, Jaring, St. Leonhard in W. B., Kötsch und ZirkovizIgnacij Orožen, 1875 Keywords: lavantinska škofija, cerkvena zgodovina, dekanije, Maribor, Radlje, Sv. Lenart v Slovenskih Goricah, Hoče, Cirkovce
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 2324; Downloads: 57
 Link to full text |
4. |
5. Das Bisthum und die Diözese Lavant : mit den bis zum Jahre 1854 dazu gehörig gewesenen Seelsorgestationen, als: Peilenstein, Drachenburg, St. Peter in Fautsch, St. Maria in Zagorje, St. Anna in Prevorje, St. Margarethen im Markte Montpreis, St. Maria in Dobje, Hörberg, St. Peter unter Königsberg, St. Lorenzen in der Krajina (bei Wisell), St. Nikolaus in Felddorf, Windisch-Landsberg, Olimien und St. Valentin ob SüssenheimIgnacij Orožen, 1887 Keywords: lavantinska škofija, cerkvena zgodovina, dekanije, Kozje
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1503; Downloads: 43
Link to full text |
6. Das Bisthum und die Diözese Lavant : mit den Pfarren St. Leonhard in Neukirchen, St. Bartholomä in Hoheneck, Maria Himmelfahrt in Doberna, St. Peter und Paul in Weitenstein, St. Martin im Rosenthale, St. Joseph in Sternstein, St. Judok am Kozjak und U. L. Frau in KirchstättenIgnacij Orožen, 1893 Keywords: lavantinska škofija, cerkvena zgodovina, dekanije, Nova Cerkev
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1845; Downloads: 54
Link to full text |
7. |
8. |
9. Cerkvena arhitektura lavantinske škofije v času knezoškofa dr. Mihaela Napotnika (1889-1922)Franci Lazarini, 2012, dissertation Abstract: Za lavantinsko škofijo v obdobju knezoškofa dr. Mihaela Napotnika (1889−1922) je poleg razcveta najrazličnejših oblik verskega ţivljenja, značilna tudi intenzivna gradbena dejavnost na področju cerkvene arhitekture. V triintridesetih letih Napotnikovega škofovanja je bilo na novo zgrajenih kar petnajst cerkva, od tega deset ţupnijskih, deset cerkva pa je bilo v večji ali manjši meri povečanih. Vzrok za tako razvejano gradbeno dejavnost je bila ţelja po manifestaciji ponovno pridobljenega poloţaja Cerkve v druţbi, pomembno spodbudo pa je pomenila tudi s strani drţave določena mera za cerkvene objekte, po kateri bi moral imeti vsak vernik v cerkvi na voljo 1,63 m2 prostora, kar je povzročilo rušenje starih in zidavo novih cerkva oziroma povečavo obstoječih objektov.
V obravnavanem času zgrajene cerkve slogovno sodijo v čas poznega historizma, tedaj vodilne arhitekturne usmeritve v Avstro-Ogrski (prevladujeta neorenesansa in neoromanika, medtem ko neogotike, drugače kot v sosednjih škofijah, skoraj ne zasledimo). Prav zaradi naslona na sočasno dunajsko in graško arhitekturo je marsikatera spodnještajerska cerkev na prehodu iz 19. v 20. stoletje po svoji kvaliteti popolnoma enakovredna sakralnim objektom v cesarski prestolnici.
Pomembnejši in kvalitetnejši objekti so delo dunajskih in graških arhitektov. Richard Jordan, eden od vodilnih dunajskih arhitektov poznega historizma, je izdelal načrte za enega najpomembnejših spomenikov Napotnikove dobe, mariborsko frančiškansko cerkev, prav tako pa je prispeval načrt za cerkev v Vojniku, oba v neoromanskem slogu. Njegova graška kolega Robert Mikovics (povečava ţupnijske cerkve v Poljčanah) ter Hans Pascher, avtor največjega števila sakralnih stavb Napotnikovega časa (ţupnijske cerkve v Preboldu, Čadramu, Ţalcu, Dolu pri Hrastniku, Cirkovcah, Brestanici ter podruţnica na Radelci), sta v lavantinsko škofijo »prinesla« t. i. štajersko neorenesanso, slogovno usmeritev, ki jo je promoviral zlasti predsednik Društva za krščansko umetnost sekovske škofije msgr. Johann Graus. Neodvisno od Grausovih idealov je deloval tretji graški arhitekt, Adolf Wagner, ki je pri ţupnijski cerkvi na Teharjah uporabil posebno, lastno različico neorenesanse. Ostale cerkve so delo manj znanih štajerskih stavbnih mojstrov, pri novogradnjah gre, z izjemo cerkve v Vidmu − Krškem (delo mojstra Berdnika ali Gustava Bezbe), za podruţnice (Sela pri Ptuju in Ţupečja vas, delo Franca Celottija; Migojnice in Radegunda nad Šmihelom, delo Vincenca Greina), različni stavbeniki in inţenirji pa so (z izjemo poljčanske cerkve) zasnovali
6
tudi vse povečave: ţupnijske cerkve na Ljubnem ob Savinji, v Taboru, Šempetru v Savinjski dolini (vse Ferdinand Gologranc), Laporju (Viktor Seiner), Središču ob Dravi (I. Lončarič), Kriţevcih pri Ljutomeru (Karl Spranger), Gornji Radgoni (K. Riesch), kapucinsko cerkev v Celju (p. Donat Zupančič in Ivan Rozman) ter ţal porušeno frančiškansko cerkev v Breţicah (Valentin Scagnetti).
Kot vselej pri cerkveni arhitekturi, so na oblikovanje bogosluţnega prostora in njegovo opremo pomembno vplivali liturgični predpisi, ki so jih v obravnavanem času povzemali najrazličnejši priročniki za gradnjo in opremo cerkva (avtorji: Georg Jakob, Georg Heckner, Johann Gerhardy, Janez Flis). V Napotnikovem času je bila v veljavi liturgija določena na tridentinskem koncilu (1545−1563), zato posebnih razlik s cerkvami prejšnjih obdobji ni (najpomembnejše značilnosti: jasna razdelitev na prostora za duhovščino in za vernike, predeljena z obhajilno mizo, poleg velikega tudi stranski oltarji, priţnica, krstilnik v bliţini glavnega vhoda ipd.), se je pa precej zmanjšalo število oltarjev (večina cerkva ima le tri, velikega in dva stranska), kar je po vsej verjetnosti daljna posledica joţefinskih reform in t. i. janzenizma, zagotovo po tudi ţelje po zmanjšanju stroškov. Ugotovimo lahko, da so naročniki in arhitekti predpise spoštovali, saj večjega odstopanja od pravil ni zaslediti.
Knezoškof Napotnik
Keywords: arhitekturna zgodovina, cerkvena arhitektura, lavantinska škofija, Spodnja Štajerska, Mihael Napotnik, 1889−1922, arhitektura historizma, bogosluţni prostor, liturgični predpisi, Avguštin Stegenšek
Published in DKUM: 03.04.2012; Views: 5427; Downloads: 739
Full text (13,40 MB) |
