Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 10 / 19

1 2

Primerjava resocializacijskih programov za obsojence v Latinski Ameriki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Luka Lipovnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na organizacijo zaporskih sistemov in resocializacijo obsojencev v Latinski Ameriki. Primerjani so bili zaporski sistemi in resocializacijski programi v Kolumbiji, Peruju, Venezueli in Braziliji. Natančneje, je bil fokus dela na primerjavi števil zaprtih oseb v obravnavanih državah, števil zaporskih delavcev, na zaporsko kapaciteto, bivalne pogoje in korupcijo. Ugotovitve kažejo, da vsem obravnavanim državam primanjkuje zaporskega osebja, bivalni pogoji pa so zaradi prenatrpanosti neprimerni. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo vsi sistemi premalo zaporov za vso zaporsko populacijo. Korupcija je prisotna v vseh zaporskih sistemih izbranih držav. Primerjava resocializacijskih programov je bila narejena na podlagi dela, izobraževanja, rekreacije in religije. Ugotovite kažejo, da imajo Kolumbija, Peru, Venezuela in Brazilija implementirane različne oblike resocializacijskih programov. Obsojencem so na voljo rekreacija, kjer lahko igrajo različne športne in namizne igre in gledajo televizijo. V vseh državah so uveljavljeni izobraževalni programi, vendar je njihova izvedba otežena zaradi pomanjkanja kadra. Religija predstavlja najpomembnejši element v procesu resocializacije obsojencev v izbranih latinskoameriških državah. Glavna ovira pri uspešni implementaciji resocializacijskih programov v zaporih poleg prenatrpanosti predstavlja pomanjkanje in nezainteresiranost vodilnega kadra, kot tudi zaporskih delavcev za uvajanje resocializacije obsojencev.
Keywords: resocializacija, zaporski sistemi, primerjave, Latinska Amerika, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 391; Downloads: 39
Full text (753,05 KB)

LATINSKA AMERIKA V 30. LETIH: ODMEVI V SLOVENSKEM ČASOPISJU
Suzana Kline, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Latinska Amerika se je v 30. letih soočala s številnimi težavami; prizadela jo je svetovna gospodarska kriza, gospodarstvo je bilo odvisno od tujega kapitala, nemiri v državah so naraščali, oblasti so se menjavale in številne druge. 30. leta so potekala v znamenju množičnih državnih udarov in uporov, ki so jih posamezniki izkoristili za pridobitev diktatorske oblasti. Pogosto so v ozadju uporov in vojn (npr. vojna za Gran Chaco) stali inozemske naftne korporacije in različna inozemska podjetja. Ozemlje Latinske Amerike je bilo namreč bogato z nahajališči nafte in rudami, njihovo izkoriščanje pa je bilo v lasti tujega, predvsem ameriškega in britanskega kapitala. V tem obdobju se je pojavila težnja po nacionalizaciji teh surovin in inozemskih podjetij. Eden izmed primerov je bila nacionalizacija naftnih vrtin, ki jo je izvedel mehiški predsednik Cárdenas l. 1938. Za Latinsko Ameriko v tem času je bilo značilno tudi širjenje komunističnega in nacistično-fašističnega vpliva iz Evrope, ki je sprožilo številna trenja v političnih krogih. Poleg tega so imele ZDA velik vpliv na politično življenje v Latinski Ameriki. Roosevelt je začel s t.i. politiko "dobrih sosedskih odnosov". V okviru te politike so se države sestajale na vseameriških konferencah, na katerih so razpravljale o skupnih zadevah. Zaradi grozeče vojne nevarnosti v Evropi je bila še posebej aktualna tema o ohranitvi miru. Vse države Latinske Amerike so se na vseameriški konferenci v Panami l. 1939 izrekle za nevtralnost v 2. svetovni vojni
Keywords: Latinska Amerika, ZDA, politika, gospodarstvo, svetovna gospodarska kriza, diktatura, državni udar, izseljenstvo.
Published in DKUM: 12.06.2012; Views: 2070; Downloads: 129
Full text (722,21 KB)