| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Prostorsko-Časovne spremembe biomase kopenskih rastlin na območju ledavskega jezera med letoma 1980 in 2018 : magistrsko delo
Gregor Horvat, 2021, master's thesis

Abstract: Geografski informacijski sistemi (GIS) so orodja s katerimi uporabnik zajema, shranjuje, obdeluje, analizira in prikazuje prostorske podatke. Digitalna oblika prostorskih podatkov omogoča obdelavo le-teh z različnih zornih kotov številnih znanstvenih panog. Uporaba geografskih informacijskih sistemov je med drugim primerna za proučevanje bodisi naravnih ali antropogenih vplivov na okolje. Ledavsko jezero je umetni rezervoar, ki je nastal v obdobju 1976-1977 z zajezitvijo reke Ledave, ki je po reki Muri drugi največji vodotok v Pomurju. Jezero je bilo zgrajeno predvsem kot zaščita pred poplavami po obsežnih poplavah mesta Murska Sobota leta 1972. Medtem ko je spodnji, južni del vodnega telesa omejen z betonskim jezom, je severni del rezervoarja na izlivu Ledave, popolnoma podvržen naravni prostorski dinamiki. V magistrskem delu obravnavamo spreminjanje nadzemne biomase kopenskih rastlin na območju Ledavskega jezera s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja. Naslanjamo se na podobe satelita LANDSAT in podatke laserskega skeniranja Agencije RS za okolje ter na podatke habitatnega kartiranja. Rezultati kažejo, da je večina kopenske biomase nastala v prvih desetih letih ob izlivu reke Ledave v umetno jezero. Trend zaraščanja je značilno linearen. Z leti je, s pomočjo uporabe 2D in 3D prostorskih podatkov, zaznavno povečanje nadzemne biomase praktično na celotnem raziskovalnem območju, še posebej pa v habitatnih tipih mlado- in belo-vrbovje.
Keywords: Ledavsko jezero, LANDSAT, daljinsko zaznavanje, Lidar
Published in DKUM: 13.01.2022; Views: 349; Downloads: 30
.pdf Full text (1,72 MB)

2.
Ocena prostorske razsežnosti žledoloma februarja 2014 v bukovih in smrekovih sestojih v občinah Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja
Aljoša Šafran, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo žledolom, ki je ob koncu januarja in začetku februarja 2014 povzročil gmotno škodo ne le na vegetaciji, temveč tudi na energetski in železniški infrastrukturi. Po dosedanjih ocenah gre za enega izmed najobsežnejših žledolomov na območju Slovenije v zadnjih desetletjih. V raziskavi nas je zanimala prostorska razporeditev sprememb v biomasi bukovih in smrekovih sestojev na z žledom prizadetih območjih, zaznanih s pomočjo satelita Landsat. V raziskavo sta bili zajeti občini Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec. Na omenjenih območjih smo primerjali stanje bukovih in smrekovih sestojev pred ledeno ujmo ter po njej. Medtem ko so nam Landsat satelitski posnetki služili kot orodje za determinacijo območij negativnih sprememb v rastlinski biomasi, smo s pomočjo LiDAR podatkov izračunali različne izpeljanke, kot so digitalni model reliefa (DMR), digitalni model krošenj (DMK) in digitalni model površja (DMP). Izračunano gmotno škodo smo finančno ovrednotili na podlagi podatkov povprečnih odkupnih cen lesa, pridobljenih s strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Analiza podatkov, izračun izpeljank ter izdelava tematskih kart in grafikonov je potekala s pomočjo programske opreme ArcGIS.
Keywords: žled, žledolom, daljinsko zaznavanje, LiDAR, Landsat, bukev, smreka, gozdni sestoj, gospodarska škoda, Dobrova - Polhov Gradec, Tolmin
Published in DKUM: 27.03.2018; Views: 1749; Downloads: 296
.pdf Full text (3,16 MB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica