| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Timsko delo in kultura varnosti v operacijskih sobah
Tajda Rajnar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Za uspešno in varno delo v operacijskih sobah je potrebno učinkovito timsko delo, kjer morajo sodelovati vsi člani operacijskega tima. S timskim delom je povezana kultura varnosti pacientov v operacijskih sobah in preprečevanje neželenih kirurških napak in poškodb. Namen zaključnega dela je bil pregledati in raziskati odnos zdravstvenih delavcev do timskega dela v povezavi s kulturo varnosti pacientov v operacijskih sobah.
Keywords: timsko delo, sodelovanje, operacijski/kirurški tim, kultura varnosti
Published in DKUM: 29.11.2021; Views: 218; Downloads: 41
.pdf Full text (531,19 KB)

2.
ZAPOSLENI KOT DEJAVNIK KAKOVOSTI STORITEV ZDRAVSTVENE NEGA – ŠTUDIJA PRIMERA PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE BEGUNJE
Darko Loncnar, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Pričujoče magistrsko delo obravnava zaposlene kot dejavnik kakovosti storitev zdravstvene nege v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Cilj magistrskega dela je predstaviti pomen kakovosti, zagotavljanje varnosti in kulturo varnosti v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Predstavljen je proces zagotavljanja 24-urne zdravstvene nege, podrobneje pa je prikazan oddelek pod posebnim nadzorom. Z vidika zaposlenih so predstavljene kompetence v zdravstveni negi - EFN direktiva in matrika usposobljenosti. Za opredelitev vpliva zaposlenih na kakovost izvajanja zdravstvene nege je bila izvedena anketa med zaposlenimi v Službi zdravstvene nege in oskrbe. Predstavljen je način razporejanja kadra v Službi zdravstvene nege in oskrbe v Psihiatrični bolnišnici Begunje pred uvajanjem sistema kakovosti ter sistem stalnih medoddelčnih timov. Po uvedbi novega načina razporejanja kadra, predvsem z vidika stalnih medoddelčnih timov, je iz izvedene ankete razvidno, da je zadovoljstvo zaposlenih, zagotavljanje varnosti in kakovosti boljša kot prej. Pomembni zaključki, ki izhajajo iz magistrskega dela se predvsem navezujejo na zavedanje zaposlenih o individualni odgovornosti tako do pacientov kot tudi do sodelavcev. Pomembna je tudi odgovornost do zagotavljanja kakovosti in varnosti, saj v primeru nekakovostnega dela negativne posledice najpogosteje nosi pacient.
Keywords: kakovost, varnost, kultura varnosti, zaposleni, zagotavljanje 24-urne zdravstvene nege
Published in DKUM: 16.12.2016; Views: 1552; Downloads: 246
.pdf Full text (1,82 MB)

3.
Odgovornost zaposlenih v sistemu zagotavljanja varnosti živil v živilsko predelovalnem podjetju
Martina Zabukošek, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V živilsko prehranski industriji je zagotavljanje varnosti in kakovosti živil ključno z vidika varovanja zdravja ljudi. Sistemi in zakonodaja na področju zagotavljanja varnih živil so zelo dobro razviti, vendar se na trgu še vedno pojavljajo živila, ki ne dosegajo najvišjega nivoja varne in zdrave hrane. Razvija se novo področje, ki je še dokaj neraziskano, in sicer se imenuje »kultura zagotavljanja varnosti živil«. Skladno z ugotovljeno raziskovalno vrzeljo smo v okviru magistrskega dela preučevali konceptualno zasnovo modela, ki v ospredje postavlja zaposlenega, njegovo odgovornost in znanje do varnih živil. Raziskovalni del magistrskega dela je potekal v srednje velikem živilskem podjetju, ki ima dobro razvite sisteme zagotavljanja varnosti živil, v vseh fazah procesa upošteva zakonodajo in načela dobre proizvodne in higienske prakse, dosega visoke rezultate glede izpolnjevanja zahtev standardov, vendar se na trgu vseeno pojavljajo reklamacije njegovih izdelkov, ki bi lahko vplivale na varnost končnega živila. Zato je bil namen magistrskega dela ugotoviti vrste dejavnikov, ki vplivajo na pojav neskladij. Pri raziskavi smo uporabili kombinacijo kvantitativnih (anketiranje zaposlenih, analiza prijavljenih reklamacij) in kvalitativnih metod (opazovanje zaposlenih med procesom dela). Rezultati empiričnega dela raziskave v podjetju so pokazali, da imajo zaposleni visoko razvito zavest in odnos do varnih živil, in da se le-ta z usposabljanjem nadgrajuje, ter da demografske značilnosti zaposlenih (spol, starost, izobrazba in delovne izkušnje) ne vplivajo na oblikovanje kulture do varnih živil. Prav tako smo v empiričnem delu preverili zanesljivost merskih inštrumentov za merjenje različnih dejavnikov (vodenje in podpora sodelavcev, komunikacija, zavzetost zaposlenih – prizadevnost, sredstva – viri – okolje, obremenjenost na delovnem mestu, zavedanje tveganja in učinkovitost usposabljanja), ki vplivajo na odnos zaposlenih do varnih živil. Z opazovanjem zaposlenih smo ugotovili tudi nedoslednosti zaposlenih v procesu dela, ki so se v večini primerov po opozorilih nadrejenih popravile. Končni sklep raziskave je, da je potrebno zaposlene nenehno usposabljati glede načel zagotavljanja varnih živil. S tem se vse bolj razvija kultura zaposlenih do zagotavljanja varnih živil, v procesih se pojavlja manj napak in s tem je možnost nastanka reklamacij manjša.
Keywords: varnost živil, zaposleni, usposabljanje zaposlenih, kultura zagotavljanja varnosti živil, sistemi za zagotavljanje varnosti živil, zakonodaja na področju varnosti živil
Published in DKUM: 17.08.2016; Views: 2102; Downloads: 287
.pdf Full text (1,95 MB)

4.
SPREMEMBE ZAZNAVANJA KULTURE VARNOSTI PACIENTOV V SPLOŠNI BOLNIŠNICI JESENICE
Zdenka Kramar, 2014, master's thesis

Abstract: Izhodišče: Varnost pacientov mora biti prioriteta vsakega zaposlenega v zdravstvu, ki se srečuje z oskrbo pacientov ne glede na poklicno skupino in nivo delovanja. Namen: Želeli smo primerjati stopnjo zaznavanja kulture varnosti pacientov pri zaposlenih v Splošni bolnišnici Jesenice med letoma 2010 in 2013. Raziskovalna metodologija: Merski instrument je bil anketni vprašalnik Agencije za raziskave in kakovost zdravstvene obravnave. Vključenih je bilo 380 zaposlenih, vrnjenih 91 % anketnih vprašalnikov. Statistična analiza je bila narejena s programom IBM SPSS 20.0 (IBM Corp., Armonk, NY). Z opisno statistiko smo prikazali odstotke pozitivnih, nevtralnih in negativnih odgovorov. Hipoteze smo preučevali s testom hi-kvadrat. Vrednost p < 0,05 je določala mejo statistične pomembnosti. Velikost učinka smo določili s Cramerjevim V koeficientom. Rezultati: Statistično pomembne razlike smo ugotovili tako pri skupni oceni pozitivnih odgovorov kulture varnosti pacientov med letoma 2013 (63,7 %) in 2010 (53,9 %), (χ2 = 4,991; p = 0,082, C – V 0,108) kot tudi pri podpori vrhnjega vodstva, pri učeči se organizaciji, pri podpori vodstva oddelka, pri povratni informaciji o napakah, pri timskem delu med bolnišničnimi oddelki, nekaznovalnem odzivu na napake ter ustreznosti števila in kompetentnosti zaposlenih. Statistično pomembne izboljšave smo ugotovili pri diplomiranih medicinskih sestrah, tehnikih zdravstvene nege in pri skupini drugih zaposlenih pri nekaznovalnem odzivu na napake in podpori vrhnjega vodstva. Pri tehnikih zdravstvene nege smo ugotovili statistično pomembno boljše rezultate pri timskem delu med bolnišničnimi enotami. Pri zdravnikih nismo ugotovili statistično pomembnih razlik. Statistično pomembne izboljšave smo ugotovili pri trditvi o podpori vrhnjega vodstva na internem, kirurškem oddelku, anesteziji, urgenci in na drugih manjših oddelkih. Statistično pomembno boljše rezultate smo ugotovili še pri naslednjih trditvah na posameznih oddelkih: kirurški oddelek – timsko delo med enotami, nekaznovalni odziv na napake, učeča se organizacija; urgenca – nekaznovalni odziv na napake; manjši oddelki – učeča se organizacija; anesteziološki oddelek – timsko delo med enotami. Na ginekološko-porodniškem in pediatričnem oddelku, na oddelku za radiologijo in v laboratoriju nismo našli statistično pomembnih izboljšav, saj so bile izhodiščne vrednosti v letu 2010 relativno visoke in je bilo zato izboljšave težje doseči. Sklep: Ugotovili smo, da se je skupno zaznavanje kulture varnosti med letoma 2010 in 2013 v bolnišnici statistično pomembno izboljšalo, zaznane so izboljšave pri določenih sklopih, pa tudi pri poklicnih skupinah in oddelkih.
Keywords: kultura varnosti, napake v zdravstvu, varnost pacientov, bolnišnica, anketa
Published in DKUM: 02.12.2014; Views: 2258; Downloads: 525
.pdf Full text (2,27 MB)

5.
Kultura varnosti v domu za starejše z vidika negovalnega osebja
Simona Fekonja, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Koncept kulture varnosti se je do sedaj v Sloveniji preučeval le v bolnišnični zdravstveni dejavnosti. Vendar je varnost stanovalcev v domu za starejše prav tako pomembna. Starejši so zaradi svojih fizioloških sprememb in jemanja večjega števila različnih zdravil še toliko bolj izpostavljeni različnim napakam in posledično poškodbam. Namen raziskave je bil opredeliti značilnosti in stopnjo zaznavanja izhodiščne kulture varnosti stanovalcev z vidika negovalnega osebja v izbranem domu za starejše ter dobljene podatke primerjati z rezultati bolnišnične kulture varnosti. Raziskovalna metodologija: Raziskava je bila izvedena s pomočjo vprašalnika Agencije za raziskave in varnost zdravstvene obravnave v ZDA, ki je sestavljen iz 12 dimenzij kulture varnosti. Rezultati: Rezultati so pokazali višjo stopnjo zaznavanja kulture varnosti v domu za starejše kot v slovenskih bolnišnicah. Najbolje so bile ocenjene naslednje dimenzije: povratne informacije in komunikacija o napakah, namestitev in premestitve stanovalcev, celokupno zaznavanje varnosti stanovalcev ter timsko delo. Sklep: Raziskava je pokazala, da negovalno osebje zaznava visoko stopnjo varnosti stanovalcev v izbranem domu za starejše.
Keywords: kultura varnosti stanovalcev, dom za starejše, negovano osebje, napake, varnost stanovalcev
Published in DKUM: 10.10.2012; Views: 1415; Downloads: 216
.pdf Full text (1,40 MB)

6.
KULTURA VARNOSTI V UNIVERZITETNEM KLINIČNEM CENTRU LJUBLJANA
Aleksandra Jerič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava zaznavanje varnostne kulture v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. V delu smo s pomočjo teorije in metodologije Agencije za raziskave in kakovost zdravstvene obravnave (AHRQ) ugotavljali zaznavanje varnostne kulture v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. V empiričnem delu diplomskega dela smo po metodologiji AHRQ opisali pridobljene rezultate anket o zaznavanju varnostne kulture, ki so bile izvedene leta 2009/10 in 2010/11 v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Pri analizi in interpretaciji rezultatov smo ugotovili, da so bila najnižje ocenjena področja Timsko delo med bolnišničnimi enotami, Predaja pacientov in premestitve znotraj bolnišnice in Podpora vrhnjega vodstva za varnost pacientov. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana nekoliko boljše rezultate izkazujejo na naslednjih področjih: Celokupno zaznavanje varnosti, Učeča se organizacija in Timsko delo v bolnišničnih enotah. Anketiranci so v komentarjih pohvalili vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za začetek izvajanja izobraževanj na področju kulture varnosti. Na podlagi podanih komentarjev je razvidno, da si zaposleni želijo okolja, kjer se prijavitelja dogodka ne obtožuje, ampak se dogodek analizira ter najde primerna rešitev,ki se predstavi vsem zaposlenim. Nekateri so se posebej pohvalili, da dobro skrbijo za varnost pacientov; to potrjuje tudi podatek, da 56 % zaposlenih meni, da nimajo težav z varnostjo bolnikov, in 59 % pa varnosti bolnikov nikoli ne žrtvuje zato, da bi lahko naredili več. S pomočjo t–testa smo ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik med posameznimi sklopi med leti 2009/10 in 2010/11. Z izračunom enojne analize variance smo ugotovili, da so leta 2009/10 obstajale statistično pomembne razlike med različnimi poklicnimi kategorijami anketirancev (medicinske sestre, zdravniki in ostali) pri enajstih sklopih. Leta 2010/11 pa so se kategorije med seboj poenotile in so bile statistično pomembne razlike le pri dveh sklopih. Ključna področja izboljšav: z dodatnimi raziskavami ugotoviti dejavnike, ki ovirajo medoddelčno sodelovanje in na podlagi tega uvesti izboljšave, evalvirati učinek že uvedenih izboljšav glede predaje pacientov, ponovna izvedba kampanje na temo varnosti pacientov. V okviru te kampanje bi bilo koristno, da bi uprava UKCL izvedla varnostne vizite na vseh klinikah UKCL.
Keywords: Kakovost, Kultura varnosti, Kultura varnosti pacientov, AHRQ
Published in DKUM: 02.10.2012; Views: 2431; Downloads: 435
.pdf Full text (618,64 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica