1. Vpliv kajenja na zdravstveno stanje pri bolnikih, obolelih s kronično obstruktivno pljučno boleznijoDžanela Mehić, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ena od najbolj pogostih bolezni v svetu, za katero je značilno postopno omejevanje pretoka zraka. Tobačni dim je glavni dejavnik tveganja za razvoj KOPB, zato je treba kadilcem zagotoviti svetovanje za opustitev kajenja. Namen zaključnega dela je sistematično pregledati, analizirati in sintetizirati literaturo ter raziskati, kako kajenje vpliva na zdravstveno stanje pri bolnikih s KOPB.
Metode: Gradivo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Z Boolovimi operaterji smo določili iskalni niz s ključnimi besedami. Članke smo kritično ocenili s pomočjo kontrolnih seznamov Joana Briggs Institute (JBI). Izbrano literaturo smo uvrstili v hierarhijo dokazov po avtorjih Polit & Beck (2012). Izvedli smo tematsko analizo znanstvenih in strokovnih člankov ter sintetizirali rezultate. Z upoštevanjem korakov tematske analize smo najprej sintetizirali podatke, ki so izhajali iz rezultatov končnega izbora preglednih člankov po korakih Braun & Clarke (2006).
Rezultati: Od pridobljenih 819 člankov smo v končno analizo vključili 5 člankov. Rezultati so pokazali, da kajenje v veliki meri vpliva na zdravstveno stanje obolelih s KOPB, na njihovo telesno zmogljivost, napredovanje bolezni in nastanek še mnogih drugih.
Razprava in sklep: Ljudje so v današnji družbi poleg aktivnega kajenja izpostavljeni tudi pasivnemu kajenju. Že mladi začnejo s kajenjem, kar posledično vpliva na nastanek KOPB, slabo telesno zmogljivost, astmo, kronični bronhitis in še mnogo drugih. Kajenje pa je eden izmed glavnih dejavnikov poslabšanja zdravstvenega stanja bolnikov, obolelih s KOPB.
Keywords: pacient, kronična obstruktivna pljučna bolezen, kajenje, vpliv.
Published in DKUM: 14.12.2021; Views: 1219; Downloads: 281
 Full text (509,22 KB) |
2. OBRAVNAVA STAROSTNIKA S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJOŽiga Korošec, 2015, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je obolenje dihal, ki nastane kot posledica dolgoletnega kajenja, izpostavljenosti škodljivosti iz okolja ali dednih dejavnikov. Zanjo je značilna napredujoča in nepovratna obstrukcija dihalnih poti, s simptomi kot so kronični in produktiven kašelj ter dispneja ob naporu, ki z leti, skupaj z novimi spremljajočimi simptomi, napreduje do te mere, da že tako kompleksno zdravljenje postane še bolj oteženo.
Metodologija raziskovanja: Za opredelitev teoretičnih stališč smo uporabili domačo in tujo strokovno literaturo. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo študijo primera, zanjo uporabili polstrukturiran intervju v katerega so bili vključeni starostnik in svojci.
Rezultati: S študijo primera smo ugotovili naslednje negovalne diagnoze: dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja; dihalne poti, neučinkovito čiščenje; izmenjava plinov, nepopolna; tekočine, prenizek volumen; obstipacija, nevarnost za obstipacijo; aktivnosti, nezmožnost za telesno aktivnost 1. stopnje; nevarnost padcev; nevarnost infekcij (respiratorni sistem, koža); odklanjanje (opustitev kajenja); nemoč, nevarnost za nemoč; bolečina, kronična (v križu).
Sklep: Kronična obstruktivna pljučna bolezen ima pri bolniku vpliv na vse življenjske aktivnosti in s tem tudi na kakovost življenja bolnika. Še posebej če je to starostnik, imajo svojci in medicinske sestre nalogo, da bolniku nudijo pomoč, psihofizično udobje in podporo.
Keywords: kronična obstruktivna pljučna bolezen, starostnik, kajenje, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published in DKUM: 04.06.2015; Views: 2865; Downloads: 522
Full text (571,16 KB) |
3. Edukacija pacientov s kronično obstruktivno boleznijo o inhalacijski terapijiDamjana Kresnik Gabršček, 2013, undergraduate thesis Abstract: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ireverzibilna in napredujoča obstruktivna motnja ventilacije. Bolezen je najpogosteje posledica dolgoletnega kajenja ali dolgotrajne izpostavljenosti škodljivostim iz ozračja in vodi v postopen upad pljučne funkcije. Za bolnike je zelo pomembno, da dobro poznajo svojo bolezen in njeno obvladovanje. Glavna naloga zdravstvenih delavcev pri obravnavi bolnikov s KOPB je poučevanje o naravi, zdravljenju in možnih zapletih bolezni.
Metodologija raziskovanja: Intervju smo uporabili za iskanje odgovorov na raziskovalna vprašanja. Intervjuvali smo bolnike s KOPB in medicinske sestre, ki se ukvarjajo z edukacijo bolnikov v Zdravstvenem domu Šentjur in Bolnišnici Topolšica. Rezultate smo predstavili v tabelah ali z grafi.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je znanje bolnikov o inhalacijski terapiji v obeh ustanovah dobro, vendar na nekaterih področjihnepopolno.
Sklep: Menimo, da v zdravstvenih ustanovah posvečajo premalo pozornosti učenju pravilne in učinkovite aplikacije inhalacijskih zdravil bolnikov, kar je pogoj za optimalen terapevtski učinek in posledično boljšo kakovost življenja bolnikov.
Keywords: Kronična obstruktivna pljučna bolezen, inhalacijska terapija, aplikacija inhalacijskih zdravil, edukacija bolnikov, šola KOPB.
Published in DKUM: 25.11.2013; Views: 3147; Downloads: 711
Full text (1,23 MB) |
4. Kajenje v povezavi z nastankom kronične obstruktivne pljučne bolezni Marinka Župec, 2012, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Kajenje je prevladujoči dejavnik tveganja za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni. Pri odkrivanju kronične obstruktivne pljučne bolezni ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki s preiskavo testov pljučne ventilacije pri preiskovancih s sumom na KOPB ob ustrezni motivaciji preiskovanca in v skladu z navodili izvede omenjeni test, ob tem pa izvaja tudi zdravstveno vzgojno delo predvsem pri opuščanja kajenja in motiviranju bolnika za pravilno uporabo inhalacijske terapije.
Metode: Izvedli smo retrospektivno analizo. Analizirali smo rezultate in podatke preiskovancev, ki so opravili teste pljučne ventilacije v Respiratornem laboratoriju, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letih 2009 in 2010. Izbrali smo rezultate in podatke 60 kadilcev, 20 nekadilcev in 20 bivših kadilcev.
Rezultati: Ugotovili smo, da se povprečne vrednosti Forsirane ekspiratorne kapacitete v prvi sekundi (FEV 1) kadilcev > kot 25 let (starih od 46 do 50 let) izrazito znižajo in sicer na 73 % norme. Ob nadaljevanju kajenja > kot 45 let (starih od 61 do 70 let) se FEV 1 zniža na celo 63 % norme, kar ocenjujemo po klasifikaciji smernic GOLD kot II. (zmerno) stopnjo s trendom nižanja. Pri bivših kadilcih, ki so v starosti od 46 do 50 let opustili kajenje (stari od 61 do 70 let) smo ugotovili, da se v primerjavi s kadilci starimi od 46 do 50 let v skladu s staranjem vrednost FEV 1 (74 %) ni znižala. Na podlagi regresijske analize pa smo ugotovili da obdobje kajenja več kot 20 cigaret dnevno statistično pomembno (ß=0,636, p<0,001) vpliva na vrednosti FEV 1.
Razprava in sklep: Potrdili smo pomen zgodnjega odkrivanja KOPB pri bolnikih, posledično opuščanje kajenja, sodelovanja pri zdravljenju ter vlogo medicinke sestre kot izvajalke preiskav ter zdravstvene vzgojiteljice.
Keywords: Kronična obstruktivna pljučna bolezen, kajenje, spirometrija, zdravstvena vzgoja.
Published in DKUM: 09.05.2012; Views: 3214; Downloads: 623
Full text (638,32 KB) |
