| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Ravnanje s plastičnimi odpadki v sistemu krožnega gospodarstva
Emina Barlović, 2021, master's thesis

Abstract: Po svetu in v Evropi se povečuje proizvodnja plastike, posledica česar je povečevanje nastajanja plastičnih odpadkov. Plastični odpadki najpogosteje končajo na odlagališčih ali odvrženi v okolje, kar škodljivo vpliva tako na ljudi kot okolje. Da bi se odpadki v krožnem gospodarstvu izkoristili v kar največji meri, si prizadevajo za njihovo ponovno uporabo in recikliranje. Recikliranje je v veliki meri odvisno od sestave plastičnih odpadkov in ima pogosto določene pomanjkljivosti, zato je trenutno najboljša rešitev ena od oblik energetske predelave. V tem delu so predstavljene prednosti in slabosti predelave plastičnih odpadkov ter možne rešitve, primerjan je sedanji način predelave plastičnih odpadkov v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji in izbran tehnološki predlog za predelavo plastičnih odpadkov.
Keywords: krožno gospodarstvo, plastični odpadki, recikliranje, energetska predelava
Published: 31.05.2021; Views: 97; Downloads: 15
.pdf Full text (1,81 MB)

2.
Krožno gospodarstvo na kmetijah z različnimi načini pridelave v severovzhodni sloveniji
Helena Levičnik, 2020, master's thesis

Abstract: Krožno gospodarstvo na kmetijah je osnova za vzpostavitev povezave snovnih in energijskih tokov v družbi. V kmetijstvu se pojavljajo različni načini pridelave. Vsak od načinov kmetovanja upošteva svoja priporočila in smernice znotraj veljavne zakonodaje. Cilj magistrskega dela je izdelati študije primerov kmetij in jih primerjati glede na način pridelave. Oblikovali smo kazalnike za krožno gospodarjenje na kmetijah, zanimalo pa nas je, kateri način pridelave dosega največ kriterijev in je najbližje idealnemu stanju krožnega gospodarstva na kmetijah. Namen magistrskega dela je raziskati procese, stanje in razširjenost krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Na študijah primerov kmetij s konvencionalno, ekološko in biodinamično pridelavo v severovzhodni Sloveniji smo ugotavljali stanje krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Z anketnim vprašalnikom smo anketirali dve konvencionalni, tri ekološke in dve biodinamični kmetiji. Med kmetijami z različnimi načini pridelave je prišlo do različnega doseganja identificiranih kriterijev. Vse kmetije, vključene v raziskavo, dosegajo več kot polovico identificiranih kazalnikov za krožno gospodarstvo na kmetijah, prav tako pa si vse kmetije želijo razširiti krožno gospodarstvo v svojem gospodarjenju. Vse kmetije se poslužujejo kroženja biomase, zorenja živinskih gnojil in organskih stranskih produktov, gospodarjenja z deževnico, uporabe embalaže iz naravnih virov ali pa z njo ne poslujejo ter poznavanja in skrbi za naravne danosti kmetijskega gospodarstva. Največ kazalnikov za krožno gospodarjenje na kmetijah dosega biodinamičen način pridelave (93 %), nekoliko manj jih dosega ekološki način pridelave (76 %) najmanj pa jih dosega konvencionalni način pridelave (60 %).
Keywords: krožno gospodarstvo, ekološko kmetijstvo, permakultura, biodinamika, severovzhodna Slovenija
Published: 29.09.2020; Views: 284; Downloads: 85
.pdf Full text (1,33 MB)

3.
Plastika v krožnem gospodarstvu v Evropski uniji: vzpostavljanje pravnega in političnega okvira za urejanje plastike
Iva Drvarič, 2020, master's thesis

Abstract: Pravni okvir Evropske unije (v nadaljevanju EU) njenim prebivalcem omogoča uživanje v najvišjih okoljskih standardih na svetu. Čista voda, rodovitna zemlja, čisti zrak in ohranjena narava so pomembne vrednote, k zagotavljanju katerih stremi EU. Kljub začetni odsotnosti pravne podlage za poseganje EU na področje okolja, si je ta, sprva z ustrezno podporo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU), kasneje pa z vključitvijo izrecnih določb o pristojnosti EU na področju okolja v Pogodbe, vendarle utrla pot na to ter številna druga področja življenja državljanov in delovanja držav članic. Ob zavedanju okoljskih in gospodarskih pritiskov s katerimi se dandanes sooča ves svet, se je med glavne strateške cilje EU v zadnjih letih prikradel koncept krožnega gospodarstva, kot alternativa trenutno prevladujočemu, a izredno netrajnostnemu, linearnemu sistemu. Gre za pojem brez univerzalno sprejete definicije, ki v najširši obliki predstavlja krovni izraz za vse postopke in prakse, ki koncept izrabljenosti nadomeščajo z obnovo, vzpodbujajo preusmeritev na obnovljive vire energije, delujejo v smeri odprave strupenih kemikalij, ki otežujejo ali onemogočajo ponovno uporabo in stremijo k kar se da največjemu zmanjšanju količine odpadkov ter gospodarnejšemu ravnanju z viri. Svetovni gospodarski model je nujno potreben spremembe, če želimo zagotoviti dostojno življenje naraščajočemu številu prebivalstva, ki bi naj do leta 2050 doseglo devet milijard. EU je v zadnjih petnajstih letih sprejela številne dokumente, ki služijo kot trdna opora krožnemu gospodarstvu, najbolj jasno pa je bilo prizadevanje EU za pospešen prehod na krožni model gospodarstva izraženo v leta 2015 sprejetem akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo. Temu sta sledila še dva pomembna dokumenta, ki nadaljujeta in nadgrajujeta vizijo zastavljeno v akcijskem načrtu iz 2015, evropski zeleni dogovor in novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo iz leta 2020. Oba akcijska načrta in evropski zeleni dogovor nakazujejo na to, da se je EU lotila preobrazbe gospodarskega sistema v celoti in da krožnega gospodarstva ne enači zgolj z vpeljavo višjih kvot za recikliranje, kar je pogosto, a napačno prepričanje. Plastika je bila zaradi svojih posebnih lastnosti že v akcijskem načrtu iz 2015 določena kot prednostno področje, ki zahteva nujno obravnavo, kar ne preseneča glede na dejstvo, da se danes svet sooča s posebno krizo – plastično krizo. Njena proizvodnja in uporaba se iz dneva v dan povečujeta, pričakuje pa se tudi, da se bosta do leta 2050 potrojila. Ocenjuje se, da je bila velika večina do sedaj proizvedene plastike zavržena na odlagališčih ali drugje v okolju, kjer sedaj povzroča številne težave, za katere se zdi da se z dneva v dan samo še poglabljajo. Krožno gospodarstvo se predstavlja kot ena izmed priložnosti za zmanjšanje negativnih vplivov plastike in za maksimizacijo okoljskih, gospodarskih in družbenih koristi, ki jih ta material vendarle prinaša. Rešitve, ki jih v zvezi s plastiko ponuja krožno gospodarstvo so med drugim: proizvodnja plastike iz fosilnim gorivom alternativnih surovin; preoblikovanje postopkov proizvodnje plastike in plastičnih izdelkov, da se podaljša njihova življenjska doba; ponovna uporaba izdelkov in preprečevanje nastajanja odpadkov; sodelovanje med podjetji in potrošniki za spodbujanje recikliranja; spodbujanje trajnostno naravnanih poslovnih modelov, ki omogočajo koriščenje plastičnih izdelkov v okviru skupne rabe ali najema itd. EU se s problematiko aktivno ukvarja in vestno posodablja zakonodajo ter izdaja politične usmeritve za vpeljavo krožnih praks v zvezi z ravnanjem s plastiko. Zaključno delo obravnava ključne dosežke in nekatere prihodnje ambicije v zvezi z regulacijo plastike v okviru krožnega gospodarstva v Evropski uniji.
Keywords: pravo varstva okolja, krožno gospodarstvo, plastika, recikliranje, razširjena odgovornost proizvajalca, odpadki, odpadna embalaža, akcijski načrt, evropski zeleni dogovor, strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu
Published: 11.09.2020; Views: 391; Downloads: 111
.pdf Full text (1,60 MB)

4.
Možnost ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije
Laura Jug, 2020, master's thesis

Abstract: Velika količina sedimenta, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije, skupaj z okoljskimi vplivi in strogimi zakonskimi predpisi predstavlja problematičen segment in postavlja vprašanje glede njegovega trajnostnega upravljanja. V magistrski nalogi smo z namenom raziskanja ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije preučili primernost štirih organskih polielektrolitov kot alternativnih reagentov klasičnim anorganskim koagulacijskim sredstvom. Z izvedbo JAR testa in uporabo nizko molekularnega hitozana, natrijeve karboksimetil celuloze, polietilenimina in kolagena smo preverili učinkovitost čiščenja odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ter pri tem analizirali karakteristike nastalega sedimenta. Rezultati so pokazali, da z izbrano metodo in uporabljenimi koaglacijsko/flokulacijskimi sredstvi pri preiskovanih pogojih nismo uspeli zadostno odstraniti v vodi prisotne nečistoče in s tem prečistiti vode tako, da bi ustrezala zakonsko določenim mejnim parametrom. Z vidika nastalega sedimenta smo najboljše rezultate obarjanja dosegli z uporabo nizko molekularnega hitozana in s spreminjanjem vrednosti pH po končanem JAR testu. Na podlagi dobljenih rezultatov IR spektroskopije smo v nastalem sedimentu zaznali signale, ki nakazujejo na prisotnost organskih kislin in vezi ogljikovodikov oborjenih iz odpadne vode. Končna analiza sestave mikrobne združbe je pokazala, da v pridobljenem sedimentu primarno ni prisotnih patogenih mikroorganizmov oziroma bakterij.
Keywords: sediment, odpadna voda, mlečno predelovalna industrija, polielektroliti, krožno gospodarstvo
Published: 30.06.2020; Views: 253; Downloads: 36
.pdf Full text (1,47 MB)

5.
2nd International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy
2020

Abstract: The 2nd International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy (TBMCE) was devoted to presentations of circular economy concepts, technologies and methodologies that contribute to the shift of business entities and society as a whole to a more responsible, circular management of resources. In the framework of TBMCE 2019, we presented the Strategic Research and Innovative Partnership –Network for the Transition to Circular Economy (SRIP-CE) as a platform for establishing a successful long-term public-private partnership. The conference program included panel discussions, plenary and keynote sessions, oral and poster presentations on the following topics: Sustainable energy, Biomass and alternative raw materials, Circular business models, Secondary raw materials and functional materials, ICT in Circular Economy, Processes and technologies. TBMCE 2019 was organized by Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, University of Maribor and held in Portorož, Slovenia at the Grand Hotel Bernardin from October 24th to October 25th, 2019. The event was under the patronage of Ministry of Economic Development and Technology.
Keywords: Krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, procesi in tehnologije, krožni poslovni modeli, raziskave in razvoj
Published: 21.05.2020; Views: 566; Downloads: 43
URL Link to file

6.
Celostno vrednotenje življenjskega cikla prehrambenih oskrbovalnih verig
Petra Vidergar, 2020, master's thesis/paper

Abstract: Oskrba s hrano je eno izmed najbolj zapletenih logističnih področij v zadnjih desetletjih glede na neprestano rast potrošnje prehrambenih izdelkov, predvsem v hitro razvijajočih se državah. Oskrbne verige hrane postajajo vse bolj globalne in prepletene znotraj široke mreže pridelovalcev, distributerjev, logističnih centrov, trgovin in potrošnikov. Kompleksnost na področju prehrambne industrije prinaša odgovorno spremljanje sledljivosti blaga, preverjanja kakovosti, ustreznosti in časovne zadostnosti z ozirom na zadovoljitev potreb vse zahtevnejših potrošnikov. Z večanjem proizvodnih kapacitet in zadovoljitvijo potreb po hrani globalnega prebivalstva je neizogibna posledica onesnaževanje okolja z različnimi izpusti in odpadnimi snovmi. Za bolj celovito razumevanje oskrbovalnih verig hrane, njihovih vlog in potencialov izboljšav moramo sisteme proučiti na zelo podroben, sistemski in strukturiran način, ki presega le opis materialnih tokov, porabljeno energijo, transportne poti in časovne omejitve. V zadnjih letih se povečuje zanimanje za vrednotenje oskrbnih verig predvsem z vidika emisij v zrak (npr. CO2) in uvajanja trajnostne embalaže ter skrbnega ravnanja z odpadki. Poudarek je tudi na spodbujanju potrošnikov k nakupu okolju prijaznih gospodinjskih aparatov in drugih naprav. Redko pa najdemo raziskave, ki vključujejo celovito vrednotenje oskrbne verige od samega začetka pridobivanja materialov, skozi transport do proizvodnega obrata, proizvodne procese, transport do distribucijske mreže, potrošnika in, ne nazadnje, skozi fazo uporabe izdelka v času njegove življenjske dobe, vse do zadnje faze, ko izdelek izgubi svojo prvotno funkcijo in postane odpadek in lahko tudi vir za nadaljnjo uporabo. Pri pregledu literature na področju trajnostne oskrbe s hrano lahko v zadnjih letih zasledimo novejšo metodo celostnega vrednotenja okoljskih vplivov oskrbovalnih verig, imenovano Life Cycle Assessment, ali vrednotenje življenjskega cikla (v nadaljevanju LCA). Metoda temelji na ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) standardih 14040 in 14044 ter je ena izmed najbolj celovitih in znanstveno ter metodološko podprtih postopkov za vrednotenje vplivov na okolje v celotnem življenjskem ciklu izdelka, procesa ali storitve.
Keywords: Oskrbne verige hrane, Analiza življenjskega cikla, Krožno gospodarstvo, Trajnostna logistika, Vpliv na okolje.
Published: 13.03.2020; Views: 462; Downloads: 2

7.
Implementacija krožnega gospodarstva v predelovalni industriji
Jure Rajh, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Krožno gospodarstvo je postalo eno izmed temeljnih usmeritev razvitih držav Evropske unije. Od leta 2014, ko se je koncept dokončno uveljavil in pojavil v uradnih dokumentih, do danes je Evropska unija storila velik korak naprej in krožno gospodarstvo umestila med razvojne prioritete vseh držav članic. Trendu prehoda na krožno osnovane produkte in storitve sledijo tudi slovenska podjetja kljub nepopolnoma jasno začrtani poti Slovenije. Vpeljavo koncepta smo raziskovali na primerih slovenske predelovalne industrije, ki je zaradi svoje potratnosti naravnih virov in snovne intenzivnosti na velikem udaru. Raziskavo smo izvedli z metodo polstrukturiranega intervjuja, s pomočjo katerega smo želeli celostno raziskati tematiko, aktivnosti podjetij ter raziskovalnih ustanov. Zanimalo nas je poznavanje in razumevanje koncepta krožnega gospodarstva, da bi dobili vpogled v delovanje industrije in njihovo predstavo o procesih krožnega gospodarstva. Podjetja se zavedajo pomena procesov za razvoj in na tem področju iščejo nove poslovne priložnosti. Preučili smo krožno osnovane produkte in storitve, ki jih proizvajajo podjetja ter ugotovili, katerih oblike financiranja ali spodbud se poslužujejo za razvoj le teh. To področje je šibka točka Slovenije, saj se podjetja raje kot slovenskih poslužujejo evropskih projektov in financiranj, ki so ugodnejša in lažja za pridobitev. Velik manko sem zaznal tudi na področju povezovanja podjetij med seboj ter s političnimi in raziskovalnimi institucijami. Čeprav so bila preučevana podjetja dobro povezana v državnem in mednarodnem okolju, so tako ona kot raziskovalne inštitucije opozorili na manko povezav in tvorjenja vijačnic med državo, industrijo in raziskovalno-razvojnimi institucijami. Analiza je pokazala, da podjetja pozitivno sprejemajo in pozdravljajo dokumente, namenjene prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo. V isti sapi pa dodajajo, da manjka krovni načrt na ravni države, ki bi konkretno usmeril podjetja na trajnostno pot z vključenimi smernicami in merljivimi cilji. V konceptu lahko zaznamo veliko priložnost za nadaljnji razvoj industrije. Prej kot se bodo industrija, politika in družba zavedli potrebe po spremembah, lažja bo tranzicija.
Keywords: krožno gospodarstvo, biogospodarstvo, predelovalna industrija, trajnostno gospodarstvo, zelena logistika
Published: 07.01.2020; Views: 294; Downloads: 88
.pdf Full text (1,22 MB)

8.
Izvajanje krožnega gospodarstva v državah članicah eu-13
Samo Kumperščak, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali področje krožnega gospodarstva ter izvajanje le-tega znotraj držav EU-13. Z izvajanjem krožnega gospodarstva bi države postale bolj konkurenčne ter bi imele manjši, negativen vpliv na okolje. Cilji diplomskega dela so ugotovitev prisotnosti izvajanja krožnega gospodarstva v državah članicah EU-13, predvsem na osnovi strateških in političnih usmeritev, ki so bile spodbujene s strani Evropske komisije in parlamenta, preučevanje priložnosti, izzivov in ovir izvajanja načel krožnega gospodarstva ter predstavitev konkretnih predlogov za boljše vključevanje krožnega gospodarstva v državah EU-13. S pomočjo različnih virov smo razdelali pojem krožnega gospodarstva ter pripomogli k boljšemu razumevanju le-tega. Vključevanje krožnega gospodarstva v politične strategije je pomembno za nadaljnji razvoj države. Vključevanje krožnega gospodarstva znotraj držav lahko izboljšamo s pomočjo finančnih spodbud. Diploma je napisana z uporabo opisne metode, s katero smo predstavili teoretično ozadje in definicije. Uporabili smo tudi kvalitativno raziskavo in primerjalno metodo. Ugotovljeno je, da so zametki krožnega
Keywords: krožno gospodarstvo, EU-13, politične usmeritve, izzivi, ovire
Published: 27.02.2019; Views: 550; Downloads: 82
.pdf Full text (1,15 MB)

9.
Potenciali uvajanja krožnega gospodarstva v sloveniji
Rok Ojsteršek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Krožno gospodarstvo je nov model gospodarstva, ki je nastal kot odgovor na linearni model gospodarstva, kateri pa danes zaradi množičnega izčrpavanja virov za proizvodnjo izdelkov, ki na koncu svojega življenjskega cikla postanejo odpadki, ne ustreza več potrebam družb v globaliziranem svetu. Koncept krožnega gospodarstva je definiralo in interpretiralo več avtorjev, vsem definicijam pa je skupno to, da koncept krožnega gospodarstva omogoča minimiziranje potrebe po novih virih in s tem pripomore k zmanjšanju pritiskov na okolje. Bistvo krožnega gospodarstva je, da so vse surovine, proizvodi in procesi načrtovani in oblikovani tako, da odpadkov ni. V Sloveniji je krožno gospodarstvo uvrščeno med strateške razvojne prioritete, prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo ni izbira, temveč nuja. Ena od priložnosti za Slovenijo je zagotovo zbiranje in recikliranje za nižanje odvisnosti od uvoženih materialov in zadrževanje vrednosti v domačem gospodarstvu. Podrobneje smo preučili, kako krožno gospodarstvo uvajajo v Mestni občini Maribor in Mestni občini Ljubljana. V Mestni občini Maribor temelji prehod na krožno gospodarstvo na modelu Wcycle, v Mestni občini Ljubljana pa na projektu Zelena prestolnica Evrope 2016. Delo diplomskega seminarja je razdeljeno na 2 dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opisali problem linearnega gospodarstva, opredelili koncept, načela in temeljne značilnosti krožnega gospodarstva, opisali modele in procese krožnega gospodarstva ter problematiko vrednotenja. Preučili smo potenciale uvajanja krožnega gospodarstva v Sloveniji. V empiričnem delu smo predstavili podjetje Lumar IG d.o.o. ter delovanje podjetja v smeri krožnega gospodarstva.
Keywords: Krožno gospodarstvo, omejeni viri, ponovna uporaba, spreminjanje vzorcev uporabe, učinkovita uporaba virov, recikliranje
Published: 22.01.2019; Views: 2143; Downloads: 282
.pdf Full text (1,30 MB)

10.
Analiza panoge organskih gnojil in možnosti vstopa na trg komposta na primeru podjetja kogal d.o.o.
Aleks Berlič, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali panogo organskih gnojil na slovenskem, evropskem in deloma globalnem trgu ter vstop na trg komposta na primeru podjetja Kogal d.o.o.. Kmetijska industrija je s proizvodnjo hrane ena izmed največjih onesnažujočih svetovnih gospodarskih panog. Ne glede na dejstvo, da se v Evropski uniji, kot tudi globalno, letno zavrže več kot 30 % oz. 1,3 milijarde ton hrane (FAO, 2017), je v procesu proizvodnje hrane velik pritisk na iztrošenost rodovitnosti zemlje. V industrijski proizvodnji poljščin se v večini kmetijsko intenzivnih državah potrošnja mineralnih gnojil sicer stabilizira, vendar je umik le-teh iz uporabe v bližnji prihodnosti, zaradi velikega povpraševanja praktično nemogoč. Magistrska naloga sestoji iz treh sklopov. V prvem sklopu smo najprej izvedli primerjavo slovenskega in globalnega tržišča organskih gnojil s poudarkom na območju evropske unije. Temeljimo namreč na predpostavki, da je izvoz komposta kot produkta z določeno tržno vrednostjo, smiselen samo v določenem območju. Ker je trg komposta kot organskega gnojila zaradi legislativnih ovir precej specifičen, smo podrobneje analizirali tudi vstopne ovire pri plasiranju organskih gnojil oz. komposta na določene tuje trge. V drugem sklopu naloge smo podrobneje analizirali potencial prodaje komposta na tujih trgih, s poudarkom na območju Evropske unije. Uporaba komposta variira od specifičnih zahtev kupca, zato je za podjetje ki proizvaja ali prodaja kompost, analiza ciljne skupine kupcev ključnega pomena. Kljub zakonskim omejitvam trženja komposta izven Slovenije, smo v zadnjem sklopu naloge preverili potencialne možnosti vstopa podjetja na tuji trg komposta. V primeru ustreznega tehnološkega potenciala, smo preverili stroškovni vidik izvoza na podlagi praga pokritja prevoznih stroškov na podlagi določene tržne vrednosti komposta. V magistrski nalogi smo ugotovili, da podjetje Kogal d.o.o. trenutno nima zadostnega tehnološkega potenciala za vstop na tuji trg, saj proces kompostiranja ne zadošča zahtevam krovne evropske uredbe št. 1069/2009, ampak zadošča zgolj nacionalni uredbi št. 99/13, kar pomeni, da lahko kompost trži samo na območju Slovenije. Posledično lahko zavrnemo prvo hipotezo, saj podjetju ni dovoljeno tržiti komposta na tujem regionalnem trgu. Ker pri trženju komposta ni pomebno zgolj obnašanje na trgu v smislu ponudbe in povpraševanja, ampak se mora podjetje ravnati po specifični zakonodaji, lahko trdimo, da je trg komposta specifičen in s tem potrdimo hipotezo 2. Ker ima kompost kot produkt določeno tržno vrednost, smo z določenim povprečnim prevoznim stroškom določili prag pokritja stroškov prevoza v premarjavi z vrednostjo komposta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo lahko zavrnili hipotezo 3, saj je kompost smiselno tržiti v širšem geografskem območju.
Keywords: kompost, organska gnojila, trženje, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj
Published: 20.11.2018; Views: 428; Downloads: 48
.pdf Full text (1,40 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica