| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Arthroscopic anatomy and pathoanatomy of anterior cruciate ligament ruptures : clinical study with 94 patients
Mohsen Hussein, Andrej Čretnik, Dejan Dinevski, Mitja Rupreht, Matjaž Vogrin, 2013, original scientific article

Abstract: Purpose: To arthroscopically evaluate the size variability of the Anterior cruciate ligament (ACL) insertion sites and to determine whether there are variations in rupture patterns of the two ACL bundles. Material and Methods: Ninetyfour patients undergoing ACL reconstruction between June 2008 and June 2009 were included in our study. The average age of the patients was 26.7 +/- 8.3 years (range, 1648 years). Only patients with an ACL rupture less than 120 days old were included as unpublished data revealed difficulty in distinguishing between AM and PL bundles in older ACL ruptures.Results: The femoral ACL insertion site length ranged from 11 to 20 mm (15.9 +/- 2.2). On the tibial side, the length of the tibial ACL insertion site ranged from 9 to 20 mm (16.0 +/- 2.1). On the femoral side, the width of the ACL insertion site ranged from 6 to 11 mm (8.3 +/- 1.2). On the tibial side, the width of the entire ACL insertion site ranged from 6 to 12 mm (8.7 +/- 1.1). The most frequent injury pattern was found to be the proximal rupture of both bundles; seen in 74 patients (78.7%). Conclusion: Both hypotheses were confirmed, and this may be clinically relevant in anatomic ACL reconstruction.
Keywords: sprednja križna vez (SKV), narastišče, vzorec raztrganine
Published in DKUM: 12.04.2024; Views: 143; Downloads: 4
.pdf Full text (361,43 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

2.
Vrnitev nogometaša v šport po rekonstrukciji sprednje križne vezi
Tin Pavlič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pretrgana oz. poškodovana križna vez velja v profesionalnem nogometu za eno izmed težjih poškodb v kolenskem sklepu. Zaradi vse večjega športnega udejstvovanja pogostost te poškodbe v populaciji narašča. Pretrganje križne vezi povzroča nestabilnost kolena in ponavljajoče se nefiziološke premike v sklepu, zaradi katerih se lahko posledično poškodujejo tudi druge strukture v sklepu. Operativna rekonstrukcija je ena izmed najoptimalnejših načinov za efektivno in učinkovito doseganje stabilnosti kolena. Uspešen operativni poseg pa ni zadosten za vrnitev na enak tekmovalni nivo kot pred poškodbo, temveč je potrebna ustrezna rehabilitacija športnika, saj se športi med seboj razlikujejo. Ko gre za nogometaša, kjer so prisotne večje sile v kolenskih sklepih (ob spremembah gibanja, različnih skokih-doskokih), lahko na podlagi diagnoze poškodovanega kolena naredimo načrt zdravljenja s približnimi časovnimi okviri. Ogromno raziskav je pokazalo, da moramo rehabilitacijo razdeliti v različne faze z določenimi cilji in metodami. Dodaten problem nastane pri izrazitejši atrofiji sprednjih stegenskih mišic in posledično izgubi propriocepcije v kolenu. Hiter pričetek zdravljenja z rehabilitacijskim trenažnim programom je ključnega pomena, saj lahko pomembno pripomore k učinkovitosti le-tega, skrajšanju celotne rehabilitacije in ponovni pridobitvi funkcionalnosti telesa. Gre za strpen in postopen proces, kjer ni priporočljivo prehitevati, saj je vez od operacijskega posega do 6. meseca še občutljiva.
Keywords: Križna vez, koleno, rehabilitacija, nogomet
Published in DKUM: 26.04.2021; Views: 2192; Downloads: 230
.pdf Full text (3,43 MB)

3.
Hitra robno-območna integralska metoda za simulacijo prenosnih pojavov v tekočinah
Jan Tibaut, 2019, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji predstavljamo hitro robno-območno integralsko metodo, ki smo jo uporabili za reševanje prenosnih pojavov v tekočini. Hitra robno-območna integralska metoda izhaja iz robno-območne integralske metode. Beseda hitra pove, da smo jo pospešili. Računska kompleksnost robno-območne integralske metode raste s kvadratom števila neznank. Zaradi tega hitro dosežemo zmogljivost razpoložljive računalniške opreme in smo tako omejeni na preproste primere. Z aproksimacijsko metodo zmanjšamo računsko kompleksnost robno-območne integralske metode. Uporabili smo križno aproksimacijo s hierarhično razdelitvijo matrik. Razvit algoritem smo primerjali s primeri, ki so v svetu priznani. V naših raziskavah smo rešili hitrostno-vrtinčno obliko Navier-Stokesovih enačb. Simulirali smo tok nanotekočine, ki ga žene naravna konvekcija v zaprti kotanji. Nanotekočina je zmes tekočine in delcev, ki imajo velikost nekaj nanometrov. Zapisali smo model, s katerim smo rešili tok nanotekočine, ki je vsebovala nanodelce aluminijevega oksida.
Keywords: robno-območna integralska metoda, $\mathcal{H}$-struktura, križna aproksimacija, nanotekočine, prenos toplote, naravna konvekcija, hitrostno-vrtinčna oblika Navier-Stokesovih enačb, računalniška dinamika tekočin
Published in DKUM: 23.12.2019; Views: 1566; Downloads: 178
.pdf Full text (2,24 MB)

4.
Športna rehabilitacija po rekonstrukciji sprednje križne vezi pri nogometaših
Aleksander Narić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Poškodba sprednje križne vezi je v zadnjih letih ne samo pri nogometaših, temveč tudi pri ostalih športnikih prepogost razlog za prenehanje s treniranjem. Je ena izmed težkih poškodb, saj zahteva dolgotrajno rehabilitacijo. Če poznamo anatomsko razlago kolena in nastanek teh poškodb, je večja možnost trenerjev, da izoblikujejo program, ki bi zmanjšal nastanek tovrstnih poškodb kolena. V uvodnem delu zaključnega dela sta predstavljeni anatomija in biomehanika kolena, kjer smo opisali celoten sklep, mišice in vezi, ki ga obdajajo. Omenili smo vrste in nastanek poškodb v kolenu, simptome in znake, ki nastanejo ob poškodbi, ter kako bi zmanjšali oziroma preprečili kolenske poškodbe. Sledi pa tudi kratek opis poteka priprave na rekonstrukcijo križne vezi. V glavnem delu smo se osredotočili na različne faze rehabilitacije po operativnem posegu. Sledi faza športne rehabilitacije, kadar nogometaša počasi pripravljamo na večje napore in vrnitev k normalnemu treniranju z žogo. Podali smo tudi opis testiranj za preverjanje fizične pripravljenosti nogometaša. Zaključno delo je namenjeno vsem športnikom in športnim delavcem za pomoč pri preprečevanju nastanka poškodb ter za lažjo pomoč pri rehabilitaciji in vrnitev v popoln trenažni proces.
Keywords: koleno, športna rehabilitacija, križna vez, nogomet.
Published in DKUM: 18.11.2019; Views: 2719; Downloads: 403
.pdf Full text (3,67 MB)

5.
Primerjava funkcionalnega izida po poškodbi sprednje križne vezi
Anja Košič, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Koleno je eden izmed osnovnih sklepov, ki omogočajo gibanje in premikanje, zaradi nenehnih obremenitev je izpostavljeno poškodbam. Posledica poškodbe sprednje križne vezi je zmanjšana funkcija kolena, omejitve pri vsakodnevnih aktivnostih in nezmožnost športnih aktivnosti, zato je pogosto potrebno kirurško zdravljenje in/ali dolgotrajna rehabilitacija. Cilj po poškodbi je vrnitev k aktivnostim brez omejitev in bolečin. Namen raziskave je bil pridobiti in predstaviti subjektivno oceno stanja kolenskega sklepa po končanem zdravljenju pri pacientih, ki so utrpeli poškodbo sprednje križne vezi. Raziskovalna metodologija in metode: Za teoretična izhodišča, pregled in analizo literature smo uporabili deskriptivno metodo dela. Empirični del naloge predstavlja na kvantitativni metodologiji temelječa raziskava. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnih (IKDC in Lysholm) vprašalnikov. V raziskavi, ki je potekala od septembra 2018 do decembra 2018, smo anketirali 100 pacientov, ki so utrpeli poškodbo sprednje križne vezi. Dobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 25.0. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se pogosteje poškodujejo moški (70%). Pred poškodbo je bilo športno aktivnih 95% posameznikov, glavni vzrok za poškodbo je bila prav športna aktivnost (73%). Po zaključenem zdravljenju se je odstotek aktivnih posameznikov znižal, vendar je ostalo športno aktivnih 78% anketirancev. Največ težav so navajali pri aktivnostih, ki vključujejo skoke, doskoke ter spremembo smeri gibanja. Razprava in zaključek: Poškodbe sprednje križne vezi so zaradi izjemnih zahtev v športu vse pogostejše. Pomembno je čimprejšnje zdravljenje, rehabilitacija in multidisciplinarna obravnava posameznika, saj lahko le tako dosežemo varno vrnitev k predpoškodbenim aktivnostim.
Keywords: kolenski sklep, poškodbe, rehabilitacija, sprednja križna vez, športna aktivnost, zdravljenje.
Published in DKUM: 06.03.2019; Views: 2754; Downloads: 275
.pdf Full text (1,35 MB)

6.
Novi biološki pristopi pri rekonstrukciji sprednje križne vezi (ACL)
Jakob Naranđa, Matjaž Vogrin, 2010, review article

Abstract: Izhodišča: Ruptura sprednje križne vezi (ACL) je ena pogostejših poškodb kolena. Pri zdravljenju igra ključno vlogo uspešna rekonstrukcija ACL z vstavitvijo presadka. Uspešnost operativnega postopka je 73-95 %, vrnitev na predoperatvno stopnjo dejavnosti pa 37-75 %. Glavna težava po rekonstrukciji je zelo dolga rehabilitacija. Bolniki ne smejo polno obremeniti kolena najmanj 6 mesecev po poškodbi. Uspešnost rekonstrukcije ACL je odvisna od vraščanja presadka v kostnem tunelu in od ligamentizacije, t.j. procesa, pri katerem pridobi lastnosti nativnega ACL. Pri tem igrajo pomembno vlogo biomehanski dejavniki (pravilni položaj kostnih tunelov -anatomska lega presadka, pričvrstitev in ustreznost presadka ter pooperativna rehabilitacija) in biološki odziv presadka po rekonstrukciji (stopnja revaskularizacije in nastajanje kolagenskih vlaken), ki ga lahko pospešimo z dodajanjem rastnih faktorjev (RF), periosta in uporabo mezenhimskih zarodnih celic. Ti pristopi so novost v rekonstrukciji ligamentnih struktur, saj posegajo v biologijo celjenja med kostjo in presadkom. Danes uporabljamo tehniko za pridobivanje s trombociti bogate plazme (PRP) iz avtologne krvi, ki jo damo na mesto vstavitve presadka in tako pospešimo vraščanje in proces ligamentizacije presadka. Zaključki: Pregledni članek obravnava dejavnike, ki vplivajo na uspešnost zdravljenja po rekonstrukciji ACL. Poznavanje in modulacija biološkega odziva presadka je nov pristop k zdravljenju pretrgane ACL, bolnikom in športnikom pa omogoča hitrejšo vrnitev k vsakodnevnim in drugim telesnim dejavnostim.
Keywords: sprednja križna vez (ACL), rekonstrukcija, vraščanje presadka, ligamentizacija, rastni faktorji (RF)
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 4119; Downloads: 296
.pdf Full text (386,94 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica