| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
OKRAJNO SODIŠČE PTUJ V KRALJEVINI SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
Nina Kirbiš, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Okrajno sodišče Ptuj v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prikazuje delovanje pravosodnega sistema, tako na kazenskem kot na civilnem področju, v obdobju neposredno po koncu prve svetovne vojne, v Kraljevini SHS ter vse do nastanka Kraljevine Jugoslavije. V obdobju med leti 1918–1929 se je na območju današnje Slovenije zvrstilo kar precej sprememb. Najpomembnejša med njimi je bila ta, da smo s prelomnim letom 1918 postali del nove politične in državne tvorbe in se za zmeraj poslovili od okov Avstro-Ogrske. Posledica novega obdobja se je pričela kazati tudi na področju prava in sodnega sistema, predvsem na področju kazenskih zadev. V praksi in ustavi uporabljeni avstrijski kazenski zakonik je dobil novega »partnerja«, in sicer določila IX. in X. poglavja t.i. srbskega Kazenskega zakonika so se v obdobju Kraljevine SHS pričela uporabljati tudi pri nas. Vpliv srbske nadvlade se je pričel kazati tudi v pravni terminologiji in določitvi drugih vrst kazenskih deliktov s predrugačenimi kaznimi. Civilno pravo v tem obdobju ni doživelo velikih sprememb, saj je bil v uporabi Obči državljanski zakonik (ODZ), ki je zaradi poglobljenega in razvejanega vpogleda v civilne zadeve še danes posredni vir in nepogrešljiv dokument pri preučevanju civilnega prava. V sodni praksi Okrožnega sodišča Ptuj se so se tako med leti 1918−1929 v kazenskih zadevah uporabljala določila že prej uveljavljenega avstrijskega Kazenskega zakonika z novimi uveljavitvami in dopolnitvami s srbskim kazenskim sistemom. Na civilnosodnem področju pa so se uporabljale, z nekaterimi izjemami, v celoti določbe in zakoni iz ODZ-ja. Treba je poudariti, da je bilo tako število kazenskih deliktov kot civilnih obravnav sorazmerno veliko, kar gre pripisati travmatičnim povojnim letom in nastanku družbene, politične, moralne in tudi psihološke krize.
Keywords: Država SHS, Kraljevina SHS, Okrajno sodišče Ptuj, kazensko pravo 1918−1929, avstrijski Kazenski zakonik, srbski Kazenski zakonik, sodni proces, civilno pravo 1918−1929, Obči državljanski zakonik, zakonodaja in sodstvo.
Published in DKUM: 27.07.2016; Views: 2255; Downloads: 169
.pdf Full text (1,43 MB)

12.
ČASNIŠKA PROPAGANDA VELIKE VOJNE S POUDARKOM NA SOŠKEM BOJIŠČU
Aleš Pipan, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena Slovencem namenjena propaganda iz obdobja prve svetovne vojne, ki se je pojavljala v časnikih Slovenec, Slovenski narod, Ilustrirani glasnik in Tedenske slike. Njihova vsebina je bila statistično analizirana glede na poreklo člankov, zamik pri objavi ter prisotnost cenzure, s čimer so bile ugotovljene osnovne propagandne značilnosti slovenskih pisnih medijev v obdobju soške fronte. Podrobneje so predstavljene posamezne propagandne teme in motivi, ki so bili značilni za slovenski tisk med 23. majem 1915 in 24. oktobrom 1917 ter za dogajanje na območju med Gradežem in Rombonom, kakor tudi za t. i. območje vojske na bojnem polju (Armee im Felde), tj. neposredno frontno zaledje pod vojaško upravo. Motivi so analizirani glede na notranje- in zunanjepolitične razmere, v katerih so se pojavljali, ter na namen, s katerim so bili uporabljeni. Med njimi so poudarjeni tisti, h katerim so se pogosteje zatekali slovenski avtorji. Ker se pri obravnavi I. svetovne vojne običajno omenja antantna propaganda, so ugotovitve pregleda primerjane z značilnostmi antantne propagande in s propagandnimi načeli, ki so se na podlagi slednje razvila po vojni.
Keywords: Slovenci, prva svetovna vojna, propaganda, cenzura, soška fronta, Slovenec, Slovenski narod, Tedenske slike, Ilustrirani glasnik, centralne sile, Kraljevina Italija, Avstro-Ogrska.
Published in DKUM: 08.01.2016; Views: 2596; Downloads: 351
.pdf Full text (2,48 MB)

13.
PRIMERJAVA HRVAŠKEGA IN SLOVENSKEGA OSNOVNOŠOLSKEGA SISTEMA
Ana Nađ, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Osnovno šolstvo predstavlja prvo stopnjo izobraževanja vsega prebivalstva. V diplomskem delu smo se osredotočili na osnovnošolska sistema Slovenije in Hrvaške. Obe državi imata del skupne zgodovine, bili sta vključeni v Avstro-Ogrsko monarhijo, nato pa tudi v Kraljevino SHS oziroma Jugoslavijo. Kljub temu smo našli v šolskih sistemih mnogo razlik. Da bi lahko pojasnili stanje v šolstvu danes in zakaj prihaja do razlik med sistemoma, smo najprej preučili zgodovino šolstva. Na območju obeh omenjenih držav smo predstavili zametke šolstva in njegov razvoj vse do njune osamosvojitve. Nato smo na podlagi danes veljavnih zakonov predstavili današnja šolska sistema. Ugotavljamo, da je zelo pomembno, kam je orientiran razvoj šolskega sistema. Za Slovenijo lahko rečemo, da stremi k vzhodnoevropskim trendom razvoja šolstva in zagotavljanju ciljev evropske izobraževalne politike. Hrvaška si za to prav tako prizadeva, vendar je zaznamovana s vplivom Katoliške cerkve. Prav razmejenost cerkve in šolstva je tudi ena od pomembnih razlik v šolskih sistemih. Seveda pa je tudi na vpliv Katoliške cerkve potrebno pogledati kronološko, saj ima veliko zaslug za razvoj šolstva v obeh državah prav Katoliška cerkev.
Keywords: Ključne besede: Razvoj šolstva, Katoliška cerkev, protestantizem, osnovnošolski sistem, Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS, Jugoslavija, Slovenija, Hrvaška.
Published in DKUM: 02.06.2015; Views: 1844; Downloads: 124
.pdf Full text (539,21 KB)

14.
GOSPODARSTVO DRAVSKE BANOVINE MED LETI 1929 - 1934 V LUČI ČASNIKA MARBURGER ZEITUNG IN SLOVENSKI GOSPODAR
Damir Ištvan, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je najprej ovrednoteno gospodarstvo ob nastanku države Kraljevine SHS leta 1918 ter razvoj vse do prihoda gospodarske krize. V primerjavi z drugimi državami je z majhno zamudo leta 1931 prispela svetovna gospodarska kriza tudi v Jugoslavijo. V diplomskem delu so raziskana vprašanja, kako se je odvijala gospodarska kriza v luči tedanjega časopisa ter kako so krizo doživeli ljudje, ki so živeli v tistem času. Kriza ni prizadela le industrije, saj je bila Jugoslavija tudi agrarna država. Kljub temu je bila Dravska banovina industrijsko najnaprednejši del Jugoslavije. Prizadeti niso bili le delavci in obrtniki, temveč tudi kmetje. Ko je kriza zajela celotno Evropo in Jugoslavijo, se je oblikovalo vprašanje, kako je slovenska in jugoslovanska industrija delovala s tujo industrijo ter izraz vpliva krize na državnem in banovinskem izvozu izdelkov, polizdelkov ter surovin. V tem delu so raziskani ukrepi vlade in banskega sveta za izhod iz krize. Delo se prav tako sprašuje, če so podjetja in tovarne samo propadli ali pa so med tem izgradili kakšne nove obrate v slovenskih mestih. Gospodarska kriza je prišla z zamudo v Jugoslavijo in je tudi odšla z zamudo, medtem ko so ostale države kazale znake konjunkture. Kot časovni okvir raziskovanja in pregledovanja časnika je leto 1929 z uvedbo šestojanuarske diktature kralja Aleksandra. Zaključi se z letom 1934, ko Bogoljub Jevtić 20. decembra 1934 sestavi novo vlado.
Keywords: Kraljevina Jugoslavija, Dravska banovina, gospodarska kriza, gospodarski razvoj, 1929–1934
Published in DKUM: 16.12.2014; Views: 2711; Downloads: 272
.pdf Full text (694,81 KB)

15.
VPLIV ODNOSA MED KRALJEVINO SHS/JUGOSLAVIJO IN KATOLIŠKO CERKVIJO NA ŠOLSTVO V ČASU MED OBEMA VOJNAMA
Metka Jarc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Novo državo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje poimenovano Kraljevina Jugoslavija, je tvorilo več narodnosti, ki so ustvarjale gospodarsko, nacionalno, jezikovno in versko pestrost. Raznolikost se je kazala tudi v politiki, kulturi in šolstvu. Na Slovenskem je vladal politični boj med dvema nasprotujočima si strankama, med liberalno Jugoslovansko demokratsko stranko, in katoliško usmerjeno Slovensko ljudsko stranko. Ta boj se je odražal tudi na področju šolstva, kjer so si nasprotovali liberalni usmerjeni učitelji, ki so bili združeni v učiteljsko organizacijo imenovano Zaveza jugoslovanskega učiteljstva, in katoliško mislečimi učitelji, ki so bili združeni v učiteljsko organizacijo Slomškova zveza. Med njima je vladal boj za novo šolo, za šolske reforme, za nove šolske zakone.
Keywords: Kraljevina SHS, šolstvo, Zaveza, Slomškova zveza, kulturni boj
Published in DKUM: 27.10.2014; Views: 2198; Downloads: 161  (1 vote)
.pdf Full text (1,43 MB)

16.
Dr. Bogumil Vošnjak - politik in diplomat
Aleksandra Gačić, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Pričujoče delo prikazuje v pomembnih obrisih življenje in delo politika in diplomata dr. Bogumila Vošnjaka. Že njegov oče Mihael in stric Josip Vošnjak sta bistveno doprinesla k zgodovini slovenskega naroda, tako politično kakor tudi gospodarsko. Sad njune vzgoje in vzorov je bil Bogumil Vošnjak, ki ga je predvsem prva svetovna vojna zavihtela v svet političnih in diplomatskih dogajanj. Za slovensko zgodovinopisje je pomemben zaradi več dejavnikov v času burnih dogodkov doma in po svetu v začetku prejšnjega stoletja. Izpostavljena je predvsem njegova vidna vloga v Jugoslovanskem odboru, kjer je kot njegov aktivni član opozarjal svet na Slovence in ostale južne Slovane, ki naj bi se čim prej osvobodili habsburškega jarma ter se združili pod enotno in tuje nadoblasti osvobojeno državo. Kot edini Slovenec je lahko takšno združitev kronal s podpisom Krfske deklaracije, ki je kasneje bila podlaga za ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegova vztrajnost in bogate izkušnje med vojno so bile poplačane z mestom generalnega sekretarja jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Z imenovanjem za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra na poslaništvu v Pragi se mu je uresničil veliki sen, čeprav le kratkotrajno. Zatem je njegova diplomatska zvezda zamrla, a s političnega prizorišča tako želene Jugoslavije ni poniknil, temveč se je v raznih funkcijah pojavljal v družbenem in političnem življenju skupne države. Svojemu idealu unitaristične jugoslovanske države je sledil skozi vse življenje, med drugo svetovno vojno kot pripadnik Mihailovićevih četnikov in kot emigrant v ZDA po drugi svetovni vojni.
Keywords: Bogumil Vošnjak, politična biografija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Jugoslovanski odbor, Krfska deklaracija, pariška mirovna konferenca, Samostojna kmetijska stranka, jugoslovanska diplomacija, slovenska diplomacija, Slovenci v emigraciji.
Published in DKUM: 22.08.2014; Views: 3611; Downloads: 630
.pdf Full text (2,33 MB)

17.
Kazenski sodni procesi na Okrožnem sodišču v Mariboru v letih 1930-1941 - zgodovinski vidiki
Marko Žuraj, 2012, doctoral dissertation

Abstract: V disertaciji obravnavamo kazensko sodstvo na Slovenskem med letoma 1930–1941 (leto po uvedbi kraljeve diktature, ko je začela veljati nova kazenska zakonodaja, do druge svetovne vojne) na primeru arhivskega gradiva Okrožnega sodišča v Mariboru. To je bilo v pristojno za sojenje najtežjih zločinov na prvi stopnji. Tedanji kazenski zakon je bil prelomnica, saj je vseboval novosti: razen (klasičnih) kazni še uvedbo varnostnih ukrepov, nove določbe glede kriminalitete mladostnikov, upoštevanje storilčeve osebnosti. Kazenski zakon je v posebnem delu vseboval tudi določbe za sedemnajst skupin kaznivih dejanj, med katerimi so izstopala kazniva dejanja zoper državo in ustavno ureditev. Kazniva dejanja so predvsem zapovedi in prepovedi, ki niso v skladu z običaji in moralno prakso in pravne kršitve proti oblasti. Pravne kršitve so večinoma dejanja, ki ogrožajo temeljne vrednote posameznika in temeljne družbene vrednote. Kazensko pravo je bistvo prava zato je njegov pomen večji kot se domneva. Sodne obravnave z izjavami obdolžencev in prič odsevajo družbena razmerja. Pravo je namreč na določeni stopnji razvoja vedno del družbene organizacijske strukture. Kot tako je rezultat družbenih, kulturnih in ekonomskih vzrokov, ki jih hkrati soustvarja.
Keywords: Kraljevina Jugoslavija, kazenska zakonodaja, Slovenija, Okrožno sodišče Maribor, zgodovinska kriminologija, zgodovina 1930–1941
Published in DKUM: 17.04.2014; Views: 2609; Downloads: 341
.pdf Full text (2,77 MB)

18.
OKROŽNO SODIŠČE CELJE MED 1924 IN 1929
Karmen Turnšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga »Okrožno sodišče Celje med 1924 in 1929« prikazuje delovanje kazenskopravnega sistema v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev do uveljavitve nove kazenske zakonodaje leta 1930. V državi, ki je nastala v letu 1918, je na slovenskih tleh še vedno deloval pravni sistem Avstro-Ogrske. Drugod po državi pa so izvajali drugačno sodno prakso, kajti razlike med raznimi jugoslovanskimi pokrajinami so bile prevelike, da bi jih bilo moč rešiti z razširitvijo enega izmed obstoječih pravnih redov na vso državo. Po nastanku kraljevine je oblast poskušala kazensko pravo poenotiti. Začelo se je z uvajanjem IX. in X. poglavja srbskega kazenskega zakonika na ozemlju celotne države. Celih dvanajst let so potrebovali, da so sestavili kazenski zakonik, ki se je uveljavil po vsej državi. V vmesnem času, ko sta bila v veljavi oba zakonika, so vedno kaznovali z milejšo kaznijo, kajti kaznovalna politika iz srede 19. stoletja je bila mnogokrat strožja v primerjavi z novejšo zakonodajo in ni več odražala dejanskih razmer v družbi. Naloga prikazuje, kako so se spremembe na pravnem področju odražale v praksi skozi delovanje Okrožnega sodišča Celje. Pri prebiranju sodnih spisov ne moremo spregledati človeških stisk, ki so mnogokrat pripeljale do kriminala. Slabe socialne razmere, zanemarjena vzgoja, posledice vojne, duševne stiske in še mnogo drugih vzrokov je vplivalo na sojenje in mnogokrat je sodni dvor podelil manjšo kazen, kot je bila zakonsko določena.
Keywords: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, zgodovina Celja, pravna zgodovina, Okrožno sodišče Celje, avstrijski kazenski zakonik, kazenskosodni proces.
Published in DKUM: 07.10.2013; Views: 2545; Downloads: 236
.pdf Full text (1,87 MB)

19.
POGLEDI SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH KOMUNISTOV NA NACIONALNO VPRAŠANJE MED OBEMA VOJNAMA
Klemen Brvar, 2012, master's thesis

Abstract: Slovenski in hrvaški komunisti so v obdobju med vojnama na področju narodnostne problematike zagovarjali celoten diapazon različnih stališč in usmeritev. Na eni strani so te vključevale podporo 'državnemu' unitarizmu in centralizmu, na drugi pa je bila v obdobju revolucionarne vneme v ospredju težnja po dezintegraciji jugoslovanske države na samostojne republike. Kot pravi koncept se je naposled izkazala federalizirana Jugoslavija, ki so jo komunisti zagovarjali od srede 30-ih let 20. stoletja, realizirali po drugi svetovni vojni. Čeprav so slovenski komunisti in njihovi hrvaški sodrugi delovali v okviru enotne Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), na političnem področju, vsaj v začetku, niso imeli glavne besede. Oboji so namreč prehodili dolgo pot od perifernih, a inovativnih akterjev reševanja narodnostne problematike, do ideološko-politično enakopravnih subjektov znotraj strankarske matice ter končno prevzeli vlogo kreatorjev in realizatorjev lastnih narodnostnih rešitev. Na takšen razvoj so vplivali trije dejavniki: notranjepolitični razvoj v prvi jugoslovanski državi, v kateri je narodnostni gordijski vozel, poleg socialnih preturbacij, predstavljal osrednje politično vozlišče in glavni destabilizacijski element. Na zunanjepolitičnem odru je s svojimi direktivami, ki so se prilagajale interesom celotnega komunističnega gibanja, osrednjo vlogo igrala Kominterna. Vse pomembnejše notranjepolitične prekretnice in globalni politični zasuki so vplivali tudi na odnose znotraj KPJ. To so skozi celotno medvojno obdobje pretresali frakcijski boji. Preplet naštetega je pripomogel k temu, da so se slovenski in hrvaški komunisti, kljub primarnemu interesu – revoluciji, priključili narodnoafirmacijskemu toku in na določeni točki razvoja postali državotvorni element z zaslugami pri dozorevanju Slovencev in Hrvatov v moderna naroda.
Keywords: Komunistična partija Jugoslavije, slovenski komunisti, hrvaški komunisti, narodnostno vprašanje, kraljevina Jugoslavija
Published in DKUM: 29.01.2013; Views: 3023; Downloads: 276
.pdf Full text (1,10 MB)

20.
LIBERALIZEM NA SLOVENSKEM PODEŽELJU – POLITIČNI PROFIL IVANA PUCLJA
Nina Steinbacher, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Do ustanovitve prve skupne jugoslovanske države leta 1918 so imela v političnem in družbenem življenju slovenskega naroda vodilno vlogo tri idejno-politična gibanja oziroma njihove politične stranke. Gibanja, ki so si ideološko in politično nasprotovala, so bila rezultat procesa razslojevanja meščanske družbe, ki je naše dežele zajel z zamudo. Ker gre za zgodovino t.i. »nehistoričnega naroda«, ki je bil v 19. stoletju še vedno pretežno kmečki in kjer se je meščanstvo šele začelo oblikovati, med tem pa so bili višji družbeni sloji povezani s tujo fevdalno preteklostjo, je v procesu socialnega in idejnega razslojevanja ta značilnost v veliki meri vplivala na nadaljnji razvoj slovenske sodobne zgodovine. Tako odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na razvoj Slovencev v obdobju nastanka jugoslovanske države do leta 1929, najdemo v razrednih, idejnih in političnih interesih treh osnovnih političnih struktur slovenske družbe. Te ključne politične orientacije so bile katoliški tabor, liberalni tabor in sile delavskega ter socialističnega gibanja. V liberalnem taboru so se zavedali, da razen večinske podpore v mestih in na podeželju ne morejo konkurirati SLS. Da bi si pridobili glasove tudi na podeželju, so iskali nove organizacijske oblike zunaj stranke. Tako se je iz liberalnega tabora leta 1919 odcepila kmečka stranka – Samostojna kmetijska stranka. Uspeh na prvih volitvah v Ustavodajno skupščino Kraljevine SHS je za Samostojno kmetijsko stranko pomenil osem poslanskih mest, med katerimi je eden pripadal Ivanu Puclju, posestniku iz Velikih Lašč. Samostojna kmetijska stranka se je v vladi obdržala ves čas parlamentarizma Kraljevine SHS. Njeno prisotnost v skupščini je obeležil Ivan Pucelj, ki je bil med leti 1921 in 1922 ter 1926 celo minister za poljedelstvo in vode.
Keywords: Samostojna kmetijska stranka, Ivan Pucelj, Slovenska kmetska stranka, liberalizem, Kraljevina SHS
Published in DKUM: 24.10.2012; Views: 2442; Downloads: 284
.pdf Full text (683,60 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica