| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
DOGODKI, KI SO ZAZNAMOVALI MARIBOR LETA 1941 V LUČI MARBURGER ZEITUNG
Rajmund Lampreht, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Avtor opisuje dogodke, ki so bili ključni za dogajanje v Mariboru leta 1941. Prične s samim zaostrovanjem razmer, ko je že jasno, da Kraljevina Jugoslavija ne bo mogla ostati nevtralna. Po pristopu Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu pride do državnega udara, ki odnese kneza Pavla. Njegovo mesto zasede mladoletni kralj Peter II. S tem se kolesje dogodkov že zavrti in 6. aprila pride do napada na Kraljevino Jugoslavijo s strani sil Osi. Hitri kapitulaciji Kraljevine Jugsolavije sledi hitra vzpostavitev nemške civilne uprave v Mariboru pod vodstvom dr. Uiberreitherja. Nemška civilna uprava začne takoj delati po že vnaprej pripravljenih smernicah.
Keywords: Kraljevina Jugoslavija, Nemčija, Maribor, Spodnja Štajerska, leto 1941, nemška civilna uprava, Uiberreither, gledališče, preskrba, narodnoosvobodilni boj, deportacije, izselitev.
Published: 17.11.2009; Views: 2909; Downloads: 344
.pdf Full text (6,76 MB)

3.
4.
VZPONI IN PADCI V MEDDRŽAVNIH STIKIH KRALJEVINE SHS 1919-1929- PRIMER MADŽARSKA
Tamara Lorenčič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Konec prve svetovne vojne je povzročil razpad Avstro-Ogrske. Na njenih ostankih so nastale nove državne tvorbe, med njimi tudi Republika Madžarska in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hkrati je nastanek novih držav sprožil trenja med le-temi, ki so bila povezana predvsem z razmejitvijo. Državne meje med Kraljevino SHS in Madžarsko je po likvidaciji madžarske sovjetske republike določila mirovna konferenca v Parizu. Sklepi mirovne pogodbe, ki jo je Madžarska podpisala v Trianonu, so začrtali značaj jugoslovansko-madžarskih odnosov v nadaljnjih letih. Le-te so v preučevanem obdobju zaznamovale madžarske težnje po reviziji Trianona in po ponovni vzpostavitvi monarhije Habsburžanov na Madžarskem. Proti tem težnjam se je borila trozveza držav, imenovana Mala antanta. Vanjo je bila vključena Kraljevina SHS. Prav skozi delovanje omenjene zveze lahko spremljamo razvoj jugoslovansko-madžarskih stikov, ki so v obdobju do leta 1929 doživljali vzpone in padce, v drugi polovici 20. let 20. stoletja pa jih je zaznamovalo povezovanje Madžarske s fašistično Italijo proti Kraljevini SHS. Z diplomskim delom želimo predstaviti razvoj jugoslovansko-madžarskih stikov skozi časniško gradivo, analizirati vlogo Jugoslavije v Mali antanti v odnosu do Madžarske ter preučiti vpliv sklepov maloantantnih konferenc na jugoslovansko-madžarske stike.
Keywords: Ključne besede: Avstro-Ogrska, Republika Madžarska, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, madžarska sovjetska republika, mirovna konferenca v Parizu, Trianon, jugoslovansko-madžarski stiki, revizija, Habsburžani, Mala antanta
Published: 21.05.2010; Views: 2667; Downloads: 241
.pdf Full text (1,43 MB)

5.
KRALJEVINA SRBIJA OD SMRTI ALEKSANDRA OBRENOVIĆA DO ANEKSIJE BOSNE IN HERCEGOVINE NA PODLAGI ČASNIKOV SLOVENSKI NAROD IN SLOVENEC
Sanja Štrok, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava zgodovino Kraljevine Srbije v obdobju od spremembe vladarske dinastije do aneksije Bosne in Hercegovine. Nova dinastija, ki je prišla na oblast po majskem prevratu leta 1903, KaraÄ‘orÄ‘ević, prinese rast na področju znanosti, kulture in demokracije. Nacionalno — politični program kralja Petra je temeljil na potrebi osvoboditve in združitve celega srbskega naroda v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Vojvodini in na Kosovu. Zagovarjal je kulturno jugoslovanstvo s katerim je želel zbližati južnoslovanske narode. Zunanjepolitično se je Srbija iz navezanosti na Avstro — Ogrsko preusmerila na Rusijo in antantne države, na strani katerih je vstopila v 1. svetovno vojno.
Keywords: Kraljevina Srbija, majski prevrat, Karađorđevići, zunanja politika, notranja politika, kultura, aneksija Bosne in Hercegovine
Published: 17.02.2011; Views: 2067; Downloads: 175
.pdf Full text (6,57 MB)

6.
7.
PRAVNO-POLITIČNA ANALIZA FORMIRANJA KRALJEVINE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
Igor Ivašković, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V obdobju 1. svetovne vojne stališča glede državne prihodnosti med južnimi Slovani niso bila poenotena. Medtem ko je del Slovencev in Hrvatov kljub smrti Franca Ferdinanda polagal velike upe v ohranitev habsburške monarhije in ustanovitev tretje (južnoslovanske) enote, ki bo enakopravna avstrijskemu in ogrskemu delu, so predvsem v Srbiji glavno oviro na poti do skupne južnoslovanske države videli ravno v državni tvorbi habsburške dinastije. Odraz razhajanj so predstavljali akti, ki so jih različne strani objavljale v obdobju 1. svetovne vojne. Po eni strani sta glavna elementa Majniške deklaracije bila habsburški okvir in hrvaško državno pravo, na drugi strani pa se je kot predpogoj južnoslovanske skupnosti izpostavljala dinastija Karađorđević. Konec 1. svetovne vojne je prinesel povsem nova razmerja moči v mednarodnih odnosih. V tem obdobju ne moremo več govoriti o ravnotežju velikih sil, kar se je na političnem zemljevidu Evrope formaliziralo z Versajskim sporazumom. V tem obdobju so se oblikovala nekatera nova načela, med katerimi je na mednarodnopravnem področju zagotovo najbolj pomembna pravica do samoodločbe, ki je bila opredeljena v znamenitih Wilsonovih štirinajstih točkah. Predstavniki habsburških južnih Slovanov so oktobra 1918 prekinili vse vezi s prejšnjo državno skupnostjo, na celotnem južnoslovanskem področju sedaj že bivše Avstro-Ogrske pa je oblast prevelo narodno vijeće, s čimer je nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Slednja je začela postopek za mednarodno priznanje, vendar je že po nekaj dnevih prišlo do pogovorov med predstavniki Države SHS, jugoslovanskim odborom in Nikolo Pašićem, ki je zastopal Kraljevino Srbijo. V obdobju ustvarjanja nove podobe Evrope Država SHS ni uspela izkoristiti za trajno osamosvojitev, temveč je s sporazumom s Kraljevino Srbijo vključena v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Država SHS je kljub svoji kratkotrajnosti zadovoljevala bistvene kriterije, ki jih mednarodno pravo postavlja kot pogoj subjektivitete. Ozemlje resda ni bilo eksplicitno opredeljeno, pa vendar je bilo to mogoče razbrati iz navedbe vseh področij Avstro-Ogrske, na katerih je bilo prebivalstvo južnoslovansko. Jasno je bila opredeljena tudi neodvisna oblast, ki je kljub določenim omejitvam pri izvajanju dejanske oblasti na celotnem teritoriju, vršila najpomembnejše dolžnosti, med drugim se je tudi vključevala v mednarodne odnose. Izostanek formalnega mednarodnega priznanja te državne tvorbe, ki ga je izpostavljala doktrina, katera je zavračala mednarodnopravno subjektiviteto Države SHS namreč ni konstitutivni element državnosti, temveč predstavlja le znak, da ena država želi z drugo vzpostaviti določeno vrsto diplomatskih razmerij. V procesu ustvarjanja Kraljevine SHS se je ignoriralo nekaj načel, ki sicer veljajo za pogajanja in sporazume v mednarodnem pravu. V prvi vrsti je šlo za prekoračitev pooblastil s strani narodnega sveta, ki ni zahteval mnenj lastnega plenuma ali skupščine, temveč je večino odločitev sprejemalo tričlansko predsedstvo osrednjega odbora. Za samo združitev je narodni svet pooblastil 28 članov, ki niso bili izbrani na plenarnem zasedanju. Delegacija je od osrednjega odbora narodnega sveta dobila smernice v obliki dokumenta z navodili, ki pa so bila prezrta. Podpisani prvo-decembrski akt je ob nepooblaščenem nastopu delegatov potreboval po tedaj veljavnih ureditvah ratifikacijo skupščin na obeh straneh sporazuma, do česar ni prišlo. Začasna skupščina je sprejela zakon, na temelju katerega so se izvedle volitve v ustavodajno skupščino. Čeprav se je v formalnem smislu zdelo, da je šlo za neko vrsto tripartitne delitve oblasti, so v praksi pristojnosti kralja v zakonodajni in izvršni veji oblasti omogočale vladanje kot v državah z enotno oblastjo. Osnova organizacije oblasti sta bili načeli centralizma in nacionalnega unitarizma, ki sta izhajali iz teze o enem narodu in njegovih treh plemenih; Srbih Hrvatih in Slovencih. Istočasno posamezne skupine niso prenehale z iskanjem dr
Keywords: Kraljevina Srbov Hrvatov in Slovencev, Država Slovencev Hrvatov in Srbov, pravno-politološka analiza, Vidovdanska ustava, prvo-decembrski sporazum, jugoslovanstvo.
Published: 10.05.2012; Views: 1690; Downloads: 242
.pdf Full text (844,31 KB)

8.
ČASNIKI NA SLOVENSKEM V 2. POLOVICI LETA 1918
Marina Galič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava leto 1918, natančneje njegovo drugo polovico, ki pomeni konec štiri leta trajajoče ter pogubne t.i. Velike ali 1. svetovne vojne, razpad Avstro-Ogrske, konec več stoletne vladavine Habsburžanov, vrhunec uresničevanja narodnih idej ter s tem nastanek številnih novih držav na evropskih tleh, med njimi tudi jugoslovanske. Predvsem za slednje so bile potrebne velike izkušnje ter moč posameznih narodnih voditeljev ter borba, težnje in zaupanje samih narodov. Ozaveščenost ljudi o omenjenih ter ostalih vsakdanjih temah so ljudem tako v tujini kot na slovenskih tleh v največji meri omogočali časniki, ki pa so na podlagi svojih političnih usmeritev novice prinašali zelo raznoliko.
Keywords: Avstro-Ogrska, država SHS, kraljevina SHS, narodni svet, narodno vijeće, Trst, JDS
Published: 17.09.2012; Views: 1307; Downloads: 132
.pdf Full text (3,00 MB)

9.
LIBERALIZEM NA SLOVENSKEM PODEŽELJU – POLITIČNI PROFIL IVANA PUCLJA
Nina Steinbacher, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Do ustanovitve prve skupne jugoslovanske države leta 1918 so imela v političnem in družbenem življenju slovenskega naroda vodilno vlogo tri idejno-politična gibanja oziroma njihove politične stranke. Gibanja, ki so si ideološko in politično nasprotovala, so bila rezultat procesa razslojevanja meščanske družbe, ki je naše dežele zajel z zamudo. Ker gre za zgodovino t.i. »nehistoričnega naroda«, ki je bil v 19. stoletju še vedno pretežno kmečki in kjer se je meščanstvo šele začelo oblikovati, med tem pa so bili višji družbeni sloji povezani s tujo fevdalno preteklostjo, je v procesu socialnega in idejnega razslojevanja ta značilnost v veliki meri vplivala na nadaljnji razvoj slovenske sodobne zgodovine. Tako odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na razvoj Slovencev v obdobju nastanka jugoslovanske države do leta 1929, najdemo v razrednih, idejnih in političnih interesih treh osnovnih političnih struktur slovenske družbe. Te ključne politične orientacije so bile katoliški tabor, liberalni tabor in sile delavskega ter socialističnega gibanja. V liberalnem taboru so se zavedali, da razen večinske podpore v mestih in na podeželju ne morejo konkurirati SLS. Da bi si pridobili glasove tudi na podeželju, so iskali nove organizacijske oblike zunaj stranke. Tako se je iz liberalnega tabora leta 1919 odcepila kmečka stranka – Samostojna kmetijska stranka. Uspeh na prvih volitvah v Ustavodajno skupščino Kraljevine SHS je za Samostojno kmetijsko stranko pomenil osem poslanskih mest, med katerimi je eden pripadal Ivanu Puclju, posestniku iz Velikih Lašč. Samostojna kmetijska stranka se je v vladi obdržala ves čas parlamentarizma Kraljevine SHS. Njeno prisotnost v skupščini je obeležil Ivan Pucelj, ki je bil med leti 1921 in 1922 ter 1926 celo minister za poljedelstvo in vode.
Keywords: Samostojna kmetijska stranka, Ivan Pucelj, Slovenska kmetska stranka, liberalizem, Kraljevina SHS
Published: 24.10.2012; Views: 1238; Downloads: 193
.pdf Full text (683,60 KB)

10.
Jugoslovanska radikalna zajednica in njeno delovanje v Mariboru med leti 1935 in 1938
Uroš Hrastovec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Politično dogajanje v Kraljevini Jugoslaviji v tridesetih letih 20. stoletja je bilo vse prej kot dolgočasno. V prvi polovici tega desetletja je bila na oblasti Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS), katere del so bili tudi slovenski liberalci. Na podlagi zakonske določbe, ki je dovoljevala le obstoj vsedržavnih strank, so bile formalno prepovedane vse ostale stranke. Poleg tega so bili vsi voditelji bivših strank, ki se niso vključili v JNS, politično konfinirani v različne dele države. Leta 1935 je prišlo do spremembe v beograjski vladi. Premierski stolček je prevzel dr. Milan Stojadinović, ki je skupaj z Mehmedom Spaho in dr. Antonom Korošcem oblikoval vsedržavno Jugoslovansko radikalno stranko (JRZ). Kmalu po prevzetju oblasti je JRZ načrtno nastavljala svoje ljudi na vse pomembnejše državne, banske, sreske in občinske položaje. To se je zgodilo tudi v Mestni občini Maribor, ko so pristaši stranke že v letu 1935 prevzeli vse pomembnejše občinske funkcije, med drugim tudi položaj predsednika in podpredsednika Mestne občine ter večino v mestnem svetu. V diplomskem delu je najprej na splošno predstavljeno politično dogajanje v Kraljevini Jugoslaviji v tridesetih letih 20. stoletja. Hkrati s predstavitvijo dogodkov na ravni celotne države je pomemben del diplomskega dela namenjen tudi opisu političnega dogajanja v Dravski banovini, ki je takrat skoraj v celoti zajemala ozemlje današnje Slovenije. V nadaljevanju je nato podrobneje predstavljena Jugoslovanka radikalna stranka, in sicer njen nastanek, organizacija in delovanje v državi. Zadnji del diplomskega dela pa obsega opis političnega dogajanja v Mestni občini Maribor s poudarkom na obdobju med leti 1935 in 1938, ko je bila na oblasti stranka JRZ. Glavni vir podatkov za zadnji del naloge so bili Zapisniki sej Mestnega sveta v obravnavanem obdobju.
Keywords: Jugoslovanska radikalna zajednica, Kraljevina Jugoslavija, Mestna občina Maribor, mestni svet, trideseta leta 20. stoletja
Published: 27.09.2012; Views: 1768; Downloads: 244
.pdf Full text (953,97 KB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica